Jedro

Zakonec, ki uveljavlja v tožbi, da je neko premoženje njegovo posebno premoženje, pa se v teku postopka pokaže, da gre za skupno premoženje, ne more zahtevati, da se določi delež na skupnem premoženju, temveč v takem primeru sodišče zavrne tožbeni zahtevek, glede na to, da sodišče sodi v okviru postavljenega tožbenega zahtevka.

Tisti, ki je že vpisan v zemljiški knjigi kot izključni lastnik, ne more vložiti tožbe na ugotovitev, da je to njegovo posebno premoženje, saj za tako tožbo nima pravnega interesa.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo kot neutemeljene in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank ne sodi nepremičnina parc. štev. 2527/2 v izmeri 405 m2 vpisana pri vl. št. 2843 k.o. R. ter 2/3 nepremičnine parc.št. 1209 v izmeri 1030 m2 k.o. O. z zemljiščem in objektom ter osebni avto Unis 1200 J, kar vse je posebno premoženje tožnice M. K., kar je toženec dolžan priznati, tožeči stranki pa izstaviti ustrezno listino v roku 15 dni, sicer bo takšno listino nadomestila sodba.

Nadalje je ugotovilo, da spada v skupno premoženje pravdnih strank nepremičnina: - Dve enosobni stanovanji v I. nadstropju hiše D., parc. štev. 118/161, vpisani pri vl. štev. 91 k.o. K., v skupni izmeri 54 m2 s pripadajočo souporabo kleti in sušilnice na podstrešju ter pripadajočima drvarnicama in dvema shrambama v skupni izmeri 59,80 m2, kar predstavlja 24/100 idealnega deleža do celotne hiše, kakor tudi s souporabo zemljišča, na katerem stoji stavba, delež pravdnih strank pa znaša za vsako 1/2 od celote.

Ugotovilo je tudi, da sodijo v skupno premoženje pravdnih strank naslednje premičnine: - kuhinja, stara 18 let, ki se nahaja v stanovanju in jo sestavljajo: dva visoka elementa, dve viseči dvodelni omarici, dvodelno pomivalno korito, en stoječ dvodelni element, en stoječ enodelni element, dve viseči enodelni omari, miza in kuhinjski kot iz dveh delov, - dnevna soba stara 11 let, ki se nahaja v stanovanju D. in jo sestavljajo: raztegljiv kavč, dvodelna omara, dva fotelja nadaljnji dve dvodelni omari, mizica, delovna miza ter dve enodelni omari, - spalnica, stara 20 let, ki se nahaja v stanovanju in jo sestavljajo: petdelna visoka omara, dve enodelni omarici, ena dvodelna omarica in zakonska postelja, - dve stilni omari, miza in dva stola, kar se vse nahaja v stanovanju, - prenosni pisalni stroj, kupljen 1969, - tri termo-akumulacijske peči in peč na trdo gorivo (trajno žareča peč), kar se vse nahaja v stanovanju, - pralni stroj, pomivalni stroj, električno plinski štedilnik in plinski kuhalnik s tremi gorilnimi šobami - namizni (1980) in 3 plinske jeklenke, - dve samokolnici, od katerih se ena nahaja v R., ena v L. in dve v A., - štiri lopate - navadne, od katerih se ena nahaja v R., ena v L. in dve v A., - dve lopati - štiharici, od katerih se nahaja ena v R. in ena v A., - tri grablje, od katerih se nahaja ena v R. in dvoje v A., - zidarsko orodje - lopatica, zajemalka, gladilo itd., ki se nahaja v A., - rotacijska motorna kosilnica M.S., kupljena leta 1980, ki se nahaja v R., - motorna kosilnica R. s kosilnim grebenom, stara 25 - 30 let, ki se nahaja v A., - univerzalni stroj za obdelavo lesa in mletje žit in sadja ki se nahaja v A., - šivalni stroj, - pletilni stroj, - krojaški stroj z elektromotorjem in mizo, kupljen 9.3.1983, - štirje lestenci v stanovanju D., - TV barvni, večji in TV manjši, ki se nahajata v stanovanju, - dva hladilnika, 80 litrska, stara 12 let od katerih se nahaja eden v stanovanju D. in eden v R., - zmrzovalna skrinja 300 litrska, kupljena 1987, ki se nahaja na stanovanju D., - manjši čoln "banica", - večji čoln, ki se nahaja v A., - dva izvenkrvna motorja, od katerih se eden nahaja v A. s čolnom drugi pa je v nerabnem stanju - dotrajan na podstrešju hiše D., - osebni avto Zaporožec - ZAZ tip 966, - osebni avto VW Golf, na katerih znašata deleža pravdnih strank za vsako od njiju 1/2 od celote.

Na znanje je vzelo umik zahtevka na ugotovitev, da sodi v skupno premoženje osebni avto VW 1200 Unis.

V presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

V posledici take odločitve je odločilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 26.667,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti ugodi njenemu tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da v izpodbijanem delu razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožnica navaja, da je odločitev in obrazložitev sodišča prve stopnje glede nepremičnin nepravilna in materialno-pravno zmotna. Zemljišče v R. je tožničin oče kupil dva meseca po poroki pravdnih strank. Toženec je takoj odšel v Nemčijo in ga je tožnica obvestila, da ji je oče kupil zemljišče. Nelogično je, da bi oče kupil zemljo za zeta, ki ga je komaj poznal. Toženec te nepremičnine nikdar ni štel za svoje in je bilo njegovo stališče, da ga R. ne briga. Sodišče pri tem napačno ocenjuje izpoved M.V. Upoštevati bi moralo pisno izjavo in izpoved prič. Drugo polovico zemljišča pa je tožnici podarila E.Č. Napačno je tudi razmišljanje sodišča glede velikih zneskov, ki sta ga starša prispevala za nepremičnino v R., za drugi leseni provizorij in za stanovanje v D. Navedlo je, da se visoki zneski ne zapisujejo, ker so znani. Sodišče šteje, da je premoženje, ki ga je podarila E. Č. posebno premoženje in je izrek zaradi tega v nasprotju z obrazložitvijo. Pri ocenjevanju dela toženca sodišče prezre ugotovitve izvedenca J., da je zaradi nekvalitetnih del zmanjšana gradbena prodajna vrednost. Neutemeljeno je razlogovanje sodišča prve stopnje o toženčevih prihrankih iz Nemčije, saj teh prihrankov ni bilo. Nepravilna je tudi odločitev sodišča glede čolna P. Podpisana sodno overjena in registrirana kupoprodajna pogodba je pravni naslov za prehod lastninske pravice čolna na toženca. Prejšnji lastnik ni storil ničesar za njegovo vrnitev in prikazovanje drugačnih okoliščin, meri na toženčevo željo, da čoln ostane njemu. Sodišče tudi ne navaja katere dokaze je še izvedlo in jih v sodbi ne ocenjuje, čeprav je to dolžno.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnica v pritožbi navaja, da se pritožuje zoper celotno sodbo, čeprav v obrazložitvi pritožbe izpodbija odločitev glede zavrnitve zahtevka, da nepremičnine v k.o. R. in 2/3 k.o. O. ne spadajo v posebno premoženje tožnice teh da čoln P. ne spada v skupno premoženje.

Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje glede ugotovitve kaj spada v skupno premoženje in višine deležev (vsaka stranka do 1/2) preizkusilo samo glede preizkusa po uradni dolžnosti (pravilnost uporabe materialnega prava in bistvena kršitev določb postopka iz čl. 354/2 ZPP). Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da nepremičnine pod tč. 2 izreka in premičnine pod tč. 3 izreka spadajo v skupno premoženje, je tudi materialnopravna odločitev, da znaša delež pravdnih strank na skupnem premoženju 1/2, saj tožnica ni dokazala, da bi njen delež na tem premoženju znašal več. Tako velja zakonska domneva, da sta deleža razvezanih zakoncev enaka (prvi odstavek čl. 59 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).

Materialnopravno pravilna pa je tudi odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka, da so nepremičnina v k.o. R. in 2/3 nepremičnin v k.o. O. posebno premoženje tožnice, ker tožnica ni uspela dokazati, da so navedene nepremičnine njeno posebno premoženje, zahtevka za ugotovitev, da gre za skupno premoženje pa ni postavila nobena od pravdnih strank ter se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge sodišča prve stopnje. Ne glede na navedeno pa je tožbeni zahtevek glede nepremičnine v k.o. R. neutemeljen, ker je tožnica kakor izhaja iz listin že lastnica navedene nepremičnine in tako ne more sama sebe tožiti na ugotovitev, da gre za posebno premoženje, ker je kot že omenjeno lastnica omenjenega premoženja.

Zahtevek glede nepremičnine v k.o. O. pa bi moralo sodišče prve stopnje zavrniti tudi zaradi tega, ker nobena izmed strank ni zemljiškoknjižni lastnik in je sploh vprašljivo, če je lahko predmet delitvenega postopka, saj nobena od strank ni predložila dokaza o lastništvu navedene nepremičnine.

Pravilna je tudi odločitev, da čoln P. ne spada v skupno premoženje, saj ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki imajo oporo v izvedenih dokazih zlasti zaslišanjem P. M. izhaja, da kupnina za navedeni čoln ni bila plačana tako, da je še vedno lastnik tega čolna P. M. tako, da je materialnopravno pravilna odločitev, da sporni čoln s pripadajočimi stvarmi ne spada v skupno premoženje. Nasprotne tožbene trditve in sklicevanje na kupoprodajno pogodbo, ki ni bila realizirana ne morejo prepričati.

Ker je tožbeni zahtevek neutemeljen iz zgoraj navedenih razlogov, pritožbeno sodišče na ostale pritožbene trditve, ki poudarjajo predvsem večji delež tožnice na premoženju kot nepotrebno ne odgovarja. V čem naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo določila postopka pritožba ne pove in ker tudi pritožbeno sodišče ni ugotovilo, da bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka iz čl. 354/2 ZPP, na kar pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (čl. 365/2 ZPP) je bilo pritožbo tožnice zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (čl. 368 ZPP).