Jedro

Delavec oziroma kandidat sam mora pošteno in v celoti obvestiti (bodočega) delodajalca o vseh okoliščinah, ki so pomembne za zaposlitev in opravljanje dela.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožniku je prenehalo delovno razmerje zato, ker je ob sklenitvi delovnega razmerja zamolčal podatke, pomembne za opravljanje dela. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za razveljavitev sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja ter posledično tudi reintegracijski in denarne zahtevke. Ugotovilo je, da tožnik ob sklenitvi delovnega razmerja tožniku ni predložil invalidske odločbe, niti ni toženi stranki povedal za svojo invalidnost in omejitve, ki iz te invalidnosti izhajajo. Sodišče je v dokaznem postopku zaslišalo obe pravdni stranki in zdravnika, ki je opravil zdravniški pregled pred zaposlitvijo, kot nepotrebne pa je zavrnilo dokazne predloge po zaslišanju tožnikove žene in svaka ter tožnikove osebne zdravnice.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sprejelo je dejanske ugotovitve in pravno presojo sodišča prve stopnje. V zvezi z (ne)izvedbo predlaganih dokazov je presodilo, da je sodišče prve stopnje izvedlo vse potrebne dokaze za ugotovitev odločilnih dejstev, izvedbo ostalih pa je utemeljeno zavrnilo. Pri tem res ni posebej obrazložilo, zakaj je zavrnilo tudi predlog za zaslišanje J. H., vendar to ni moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je vložil tožnik revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Navaja, da je sodišče s kršitvami določb 285. in drugega odstavka 298. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št 36/2004 - ZPP) kršilo njegovo z Ustavo zagotovljeno pravico do pravičnega sojenja in do obrambe, zmotno pa je uporabilo določbe 5. točke 75. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nasl. - ZTPDR) in 8. točke prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR (1990)). Obe sodišči sta zavrnili vse s strani tožnika predlagane dokaze o odločilnem dejstvu: da je tožena stranka ob nastopu dela vedela, da je tožnik invalid III. kategorije in iz tega izhajajoče omejitve. Neutemeljen je tudi zaključek pritožbenega sodišča, da s tem, ko prvostopno sodišče ni obrazložilo vzroka za zavrnitev dokaznega predloga (za zaslišanje priče) , ni moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Tožnik vztraja pri trditvi, da je toženec vedel za njegovo invalidnost, predložil pa mu je tudi od zdravnika izdano zdravniško spričevalo. Bil je prepričan, da je zmožen opravljati pomožna slikopleskarska dela tudi v okviru omejitev iz invalidske odločbe. Zdravnik specialist medicine dela bi moral pred izdajo zdravniškega potrdila pridobiti vso medicinsko dokumentacijo, tožnika pa je tudi pregledal in so bili znaki operacije hrbtenice vidni.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in upoštevalo sodišče druge stopnje, saj revizije ni dovoljeno vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Med dejanske ugotovitve sodi tudi dokazna ocena, zato revizijskih navedb o nestrinjanju z njo, posebej o "verodostojnosti izpovedi priče" ni mogoče upoštevati.

Z revizijo pa je mogoče uveljavljati, da je sodišče pri ugotavljanju dejanskega stanja storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v 1. in 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP. Tožnik ne navaja nobene (absolutne) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. točke, pa tudi smiselno iz njegovih navedb izhaja le očitek, tako prvo kot drugostopnemu sodišču, da sta z zavrnitvijo izvedbe predlaganih dokazov storili (relativno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke 370. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP. Sodišči naj bi kršili določbi 285. člena in drugega odstavka 298. člena ZPP. Vendar so ti očitki neutemeljeni in pomenijo dejansko le posredno nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno ceno sodišča. Zaradi relativne bistvene postopkovne kršitve se revizija lahko vloži le, če je bila storjena v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP) ali - kot v obravnavanem primeru - če je očitana sodišču prve stopnje in jo je stranka neuspešno uveljavljala že v pritožbi. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je drugostopenjsko sodišče ustrezno odgovorilo na pritožbene navedbe o neizvedbi predlaganih dokazov. Sodišče, kateremu je pridržana odločitev o izvedbi potrebnih dokazov, namreč ni dolžno izvesti tistih dokazov, ki za odločitev v zadevi po njegovi razumni presoji in glede na njegovo pravno naziranje niso odločilnega pomena.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Po 8. točki 1. odstavka 100. člena ZDR, v zvezi s 5. točko drugega odstavka 75. člena ZTPDR, preneha delovno razmerje delavcu, če je ob sklenitvi delovnega razmerja zamolčal ali dal neresnične podatke, ki so pomembni za opravljanje dela, za katero je sklenil delovno razmerje. Delavec mora na podlagi omenjenega določila trpeti pravne posledice zamolčanja podatkov, ki so relevantni za opravljanje ponujene zaposlitve, če je bil seznanjen z značilnostmi dela, za katerega je sklenil delovno razmerje. Gre za krivdni odnos in za zavestno odločitev delavca, da delodajalca ne bo seznanil s svojimi osebnimi lastnostmi (kamor sodijo tudi podatki o zdravstveni sposobnosti za opravljanje dela), čeprav ve, da so le-te odločilnega pomena za delo.

Da bi lahko delavcu očitali zamolčanje podatkov ali dajanje neresničnih podatkov, mora za take podatke najprej vedeti. Najprej o tem, katere so tiste njegove osebne (zdravstvene) lastnosti, ki so pomembne za opravljanje dela, nato pa tudi, kakšni so pogoji dela za katero namerava skleniti delovno razmerje. S tem je delavcu tudi lahko znano, katere bi lahko bile ovire v njegovem zdravstvenem stanju, zaradi katerih dela ne bi mogel opravljati. Tožniku je bilo znano, kakšne omejitve pri delu so mu bile predpisane kot invalidu III. kategorije invalidnosti, ni pa bilo sporno, da je tožnik vedel kakšno delo naj bi opravljal pri toženi stranki.

Zakon res določa, kdaj je sklenjeno delovno razmerje, vendar je sklepanje delovnega razmerja postopek, ki traja dalj časa od sprejema odločitve o potrebi po zaposlitvi novega delavca do sklenitve pogodbe o zaposlitvi in nastopa dela. Do zamolčanja podatkov zato lahko pride kadarkoli v tem času, po logiki stvari pa vse od prijave na prosto delovno mesto do sklenitve pogodbe, ne pa zgolj in samo ob sami sklenitvi.

Delodajalec mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev pred zaposlitvijo (22. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu, Uradni list RS. št. 56/99 - ZVZD). Pogoje dela in obremenitve pri delu je v napotnici navedla tožena stranka in v teh okvirih je zdravnik lahko presojal zdravstveno sposobnost tožnika. Tudi če se je tožnik čutil sposobnega, da kljub določenim omejitvam opravlja ponujeno delo, bi bodisi delodajalca, bodisi zdravnika moral obvestiti o svoji invalidnosti. Ne le zaradi varovanja zdravja tožnika samega, temveč tudi zato, da bi delodajalec lahko ocenil, koliko je morda tožnik kljub omejitvam sposoben opravljati delo, ki ga je potreboval. Nesprejemljivi so pri tem izgovori tožnika, da tožena stranka ni hotela sprejeti invalidske odločbe in da bi moral zdravnik sam ugotoviti, da je bil tožnik operiran na hrbtenici in kakšne so posledice te operacije za njegovo delovno sposobnost. Delavec oziroma kandidat sam mora pošteno in v celoti obvestiti (bodočega) delodajalca o vseh okoliščinah, ki so pomembne za zaposlitev in opravljanje dela. Res da ne sklepa delovnega razmerja z zdravnikom, toda zdravnik je v postopku sklepanja delovnega razmerja tisti, ki na podlagi podatkov delodajalca in delavca lahko strokovno oceni, ali ima delavec splošno zdravstveno zmožnost za zaposlitev (prvi odstavek 8. člena ZTPDR) in ali je sposoben brez škode za svoje zdravje opravljati ponujeno delo.

Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlog ni podan, in je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).