5. 5. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. z Ž. na seji senata dne 18. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1504/2003 z dne 14. 2. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper odločitev upravnih organov o zavrnitvi zahteve za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja za čas od 15. 5. 1941 do 15. 5. 1945. Vrhovno sodišče je pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da pritožniku ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja, ker po prenehanju vojnega nasilja ni imel stalnega prebivališča na ozemlju Republike Slovenije, ki je po določbi šestega in sedmega odstavka 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95 in nasl. – v nadaljevanju ZZVN) pogoj za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, če nasilno dejanje ni bilo storjeno na ozemlju sedanje Republike Slovenije. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da se je pritožnik na ozemlju Republike Slovenije naselil dne 25. 1. 1980.

2.Pritožnik se z izpodbijano sodbo ne strinja in meni, da krši ustavne pravice, zlasti pravico do enakega pravnega varstva. Ne strinja se z razlago ZZVN, kot jo je zavzelo sodišče. "Vprašljiv" se mu zdi tudi sam Zakon. V ustavni pritožbi navaja okoliščine, zaradi katerih meni, da mu gre status žrtve vojnega nasilja. Pogojevanje pravice do priznanja navedenega statusa s pridobitvijo stalnega prebivališča do dne 31. 12. 1945 se mu zdi nerazumljivo. Meni, da pomeni priznavanje navedenega statusa le nekaterim državljanom Republike Slovenije diskriminacijo.

B.

3.Z večino navedb pritožnik nasprotuje materialnopravnim stališčem sodišč (o pogojih za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja) in ugotovitvam dejanskega stanja (o stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji). Vendar z njimi pritožnik ustavne pritožbe ne more utemeljiti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče v postopku preizkusa ustavne pritožbe preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zgolj dejstvo, da pritožnik v sodnem postopku ni uspel, še ne pomeni kršitve katerekoli človekove pravice ali temeljne svoboščine, ki jih zagotavlja Ustava. Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi sodišče svojo odločitev oprlo na kakšno, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivo pravno stališče. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev sodišča očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, kar bi pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Tega izpodbijani sodbi ni mogoče očitati. Sodišče je zadostno in razumljivo utemeljilo odločitev, zakaj pritožniku po ZZVN ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Kolikor je pritožnikove očitke zakonski ureditvi, na kateri temelji izpodbijana sodna odločba, mogoče razumeti kot predlog pritožnika za presojo ustavnosti te ureditve, mu je treba pojasniti, da ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podredno predlagal presojo ustavnosti zakona. Sicer pa bi Ustavno sodišče, če bi v postopku za preizkus ustavne pritožbe ugotovilo, da izpodbijana sodna odločba temelji na protiustavnem zakonu, odločilo o njegovi ustavnosti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS). Zato zgolj v pojasnilo pritožniku Ustavno sodišče še dodaja, da je ureditev priznavanja statusa žrtev vojnega nasilja iz ZZVN, po kateri je kot pogoj za priznanje tega statusa določeno tudi bivanje na slovenskem ozemlju po prenehanju prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja, že presojalo. Tako je že v sklepu št. U-I-327/96 z dne 6. 5. 1999 (Uradni list RS, št. 51/99 in OdlUS IX, 19) tudi glede te navezne okoliščine ugotovilo, da sodi v široko področje zakonodajalčeve proste presoje (podrobneje obrazloženo v točkah 11 do 17 obrazložitve omenjenega sklepa).

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan

Opomba:

[1]Glej tudi sklep št. U-I-246/04 z dne 15. 9. 2005, ki je priložen.