4. 5. 2005

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 12. aprila 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 1141/2002 z dne 23. 7. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. II P 128/99 z dne 9. 5. 2002 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje razsodilo, da je pritožnica (v pravdi toženka) dolžna plačati tožnikoma uporabnino za garažo v znesku 413.264 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zoper prvostopenjsko sodbo je pritožnica vložila pritožbo. Višje sodišče je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišča. Zatrjuje kršitev 2., 22. in 67. člena Ustave. Sodiščema očita, da pri svoji odločitvi nista upoštevali materialnopravnih predpisov, ki urejajo dedovanje in lastninska razmerja. Meni, da je uspela dokazati, da tožnika nimata aktivne legitimacije za to pravdo. Zatrjuje, da pred sodiščem "ni bila obravnavana tako, kot so sicer obravnavani toženci, ki dokažejo pomanjkanje aktivne legitimacije tožnikov". Z izpodbijano sodno odločbo naj bi bila kršena tudi njena lastninska pravica, saj ji ta odločba nalaga, da mora tožnikoma plačati najemnino za garažo, ki nikoli ni bila v njuni lasti. Pritožnica predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava in se tudi ne spušča v pravilnost dokazne ocene sodišča. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ker 2. člen Ustave ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

4.Očitek pritožnice o kršitvi pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) je neutemeljen. Ta pravica je ustavno procesno jamstvo, zato je ni mogoče utemeljevati z navedbo, da je odločitev sodišča po vsebini napačna. S pavšalnim zatrjevanjem, da pred sodiščem "ni bila obravnavana tako, kot so sicer obravnavani toženci, ki dokažejo pomanjkanje aktivne legitimacije tožnikov", pa pritožnica tudi ne uspe izkazati zatrjevane kršitve pravice iz 22. člena. Tako sodišče prve stopnje kot tudi Višje sodišče sta dovolj izčrpno obrazložili razloge, zaradi katerih je treba tožnikoma priznati aktivno legitimacijo za vložitev predmetne tožbe.

5.Z izpodbijano odločitvijo pritožnici tudi ni bila kršena njena lastninska pravica (33. člen v zvezi s prvim odstavkom 67. člena Ustave). Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da očitek o nepravilnosti izpodbijane sodne odločbe, ki posega v premoženjskopravni položaj pritožnice, sam po sebi še ne izkazuje kršitve pravice do zasebne lastnine. Za kršitev te ustavne pravice bi šlo le v primeru, če bi sodišče ob odločanju zavzelo pravno stališče, ki je z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Tega pritožnica niti ne zatrjuje. Dejstvo, da je odločitev sodišča drugačna od tiste, s katero bi se pritožnica strinjala, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 33. člena Ustave.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger