Jedro

Skladno s 23. členom ZSVarPre se občasni in neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v relevantnem obdobju, upoštevajo le v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in eno polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se besedilo „pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 15. 11. 2020“ nadomesti s „pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 15 dni po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje“.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek o predlogu za dopustitev revizije zavrnilo (I. točka izreka). V II. točki izreka je tožeči stranki omogočilo plačilo sodne takse v znesku 1.054,00 EUR v šestih zaporednih obrokih po 175,67 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 15. 11. 2020. Nadalje je v III. točki izreka odločilo, da v primeru zamude s plačilom pri posameznem obroku zapade preostanek dolgovane sodne takse takoj v plačilo.

2. Zoper izpodbijani sklep se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik). Navaja, da odločitev sodišča prve stopnje pomeni njegovo sankcioniranje, ker vlaga revizijo. S plačilom predmetne sodne takse se bo njegova taksna obveznost, ki obstaja že po sklepu sodišča prve stopnje v drugi zadevi, povečala na 439,17 EUR, tako bi tožnik moral imeti na razpolago sredstva v višini 1.243,53 EUR, kar pa je dejansko enako njegovi mesečni pokojnini, s tem pa bi plačilo obeh sodnih taks ogrozilo preživljanje taksnega zavezanca in njegove žene. Sodišče prve stopnje pa je tudi zmotno upoštevalo prihranke tožnika, saj ne gre za stalne mesečne prejemke. Ker mesečna taksna obveznost tožnika presega znesek minimalnega dohodka, ki je po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) določen v višini 402,18 EUR, je potrebno izpodbijani sklep spremeniti tako, da se ga oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 1. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1).

5. Sodišče prve stopnje je predlog za oprostitev plačila sodne takse tožnika zavrnilo, saj je ugotovilo, da tožnik živi skupaj s svojo ženo in da njuni dohodki v zadnjih treh mesecih znašajo 6.401,57 EUR oziroma 2.133,86 EUR mesečno. Nadalje je ugotovilo, da ima tožnik še občasne mesečne prejemke oziroma denarna sredstva na varčevalnem računu v višini 1.770,38 EUR, kar na mesec znaša 147,53 EUR.

6. Skladno s prvim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče stranko v celoti ali deloma oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V šestem odstavku 11. člena ZST-1 je določeno, da je ne glede na določbo prvega odstavka do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči. Drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa, da je pogoj občutno zmanjšanih sredstev, s katerimi se prosilec preživlja sam oziroma se preživljajo njegovi družinski člani izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca oziroma njegov povprečni mesečni dohodek oziroma povprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki skladno z 8. členoma ZSVarPre znaša 631,42 EUR v času odločanja sodišča prve stopnje.

7. Sodišče prve stopnje je z namenom ugotovitve prihodkov tožnika vpogledalo v evidence FURS in pri tem ugotovilo, da mesečni dohodek tožnika in njegove žene znaša 2.133,86 EUR mesečno. Nadalje je sodišče upoštevalo tudi občasne prihodke tožnika, ki jih ima na varčevalnem računu.

8. Skladno s 23. členom ZSVarPre se občasni in neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v relevantnem obdobju, upoštevajo le v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in eno polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka. V konkretnem primeru je ta razlika negativna (147,53 - 315,71 EUR), tako da se navedeni dohodek iz tega naslova pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva, vendar slednje na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva, saj v konkretnem primeru prihodki tožnika in njegove žene presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 1.262,84 EUR, saj njun mesečni prihodek znaša 2.133,86 EUR.

9. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse pravilno zavrnilo. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno tožniku omogočilo plačilo sodne takse v šestih zaporednih mesečnih obrokih. Res je glede na dejstvo, da tožnik plačuje še sodno takso v pravdni zadevi P 89/2018 v višini 263,50 EUR, njegova mesečna obremenitev 439,17 EUR, vendar mu kljub temu ostane še znesek 1.694,69 EUR, kar presega mejni znesek dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka.

10. Sodišče druge stopnje pa nadalje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tožniku določilo plačilo prvega obroka že z dnem 15. 11. 2020, torej pred pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa. V skladu z 11. členom in 34.a členom ZST-1 je sodišče druge stopnje tako odločilo, da plačilo prvega obroka sodne takse zapade v plačilo 15 dni po prejemu sklepa sodišča druge stopnje.

11. Sodišče druge stopnje glede na pritožbena izvajanja še dodaja, da načeloma ni v nasprotju s pravico do dostopa do sodišča, če je kot pozitivna predpostavka za vsebinsko odločanje v zadevi predpisano plačilo sodne takse oziroma če se odločanje pogojuje z vnaprejšnjim plačilom stroškov sodnega postopka1. Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da je ocena ali je imel posameznik v konkretnem primeru dostop do obravnave pred sodiščem, odvisna od dveh dejavnikov, to sta višina predpisane takse, ki jo je treba presojati v luči konkretnega primera vključno s posameznikovo zmožnostjo plačila, pa tudi faza postopka, v kateri je ta obveznost postavljena. Obenem je v tej odločbi2 poudarilo bistveno razliko glede ureditve postopka z izrednimi sredstvi. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, s katerimi se posega v pravnomočno sodno odločbo, sme zato zakonodajalec določiti tudi strožje pogoje in zahteve po večji odgovornosti strank v tem postopku, s tem pa določbe ZST-1 v postopku odmere takse za postopek s predlogom za dopustitev revizije ne posegajo v pritožnikovo pravico do sodnega varstva, ampak določajo le način izvrševanja njegove pravice3. 12. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep v II. točki izreka delno spremenilo, v preostalem delu pa je pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

13. Pritožnik stroškov postopka ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.

1 Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-112/98. 2 U-I-41/13, U-I-191/14, 12. točka obrazložitve. 3 VSRS sklep Cp 35/2018 z dne 29. 11. 2018.