12.10.1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Centromerkur trgovsko podjetje d.d., Ljubljana, na seji dne 12.10.1995

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 6., 19., 22., 23., drugega odstavka 25. člena in drugega odstavka 60. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pobudnik navaja, da je Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) z vrsto določb, zlasti pa z izpodbijanimi, spravil zavezance v neenakopraven položaj nasproti denacionalizacijskim upravičencem. ZDen naj bi izključil državo kot zavezanca, čeprav je država podržavljala premoženje. Za zavezance je ZDen po navedbah pobudnika namesto države določil pravne osebe, v sredstvih katerih so stvari oziroma premoženje upravičencev.

ZDen naj bi določal, da se posamezni predpisi uporabljajo le v primeru, če niso z njim v nasprotju. S tem naj bi posegel v pravne posle, s katerimi so pravne osebe pridobile nepremičnine in ga bodo z denacionalizacijo izgubile.

V zvezi s posameznimi določbami pa pobudnik navaja:

- člen 6 ZDen naj ne bi bil v skladu z Ustavo, ker izključuje uporabo odškodninskih predpisov, uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 - prečiščeno besedilo - v nadaljevanju: ZUP) in ker naj bi v nasprotju z veljavno zakonodajo uvajal omejitve glede možnosti pridobivanja lastninske pravice;

V zvezi z navedbami pobudnika Državni zbor (v nadaljevanju: DZ) meni, da je intencija ZDen v odpravi krivic, ki jih je država storila lastnikom zasebnega premoženja po letu 1945. Po ZDen naj se premoženje nacionalizirancem vrne v naravi ali pa se jim naj zanj plača odškodnina. S tem naj bi se tudi delno izvedla privatizacija družbene lastnine, ki je nastala s podržavljenjem. S spremembo pravnega reda je po navedbah Državnega zbora država pretežni del podržavljenega premoženja prenesla na različne pravne subjekte in sama tega premoženja neposredno ne more vračati. Država zato v dosedanja premoženjska upravičenja upravljalcev podržavljenih sredstev posega oblastno. ZDen naj bi bil po svoji zasnovi in vsebini oblastni interventni normativni akt. Premoženjskopravnih razmerij med udeleženci v postopku denacionalizacije oziroma med zavezanci in upravičenci zato ZDen ne more urejati kot med enakopravnimi subjekti.

Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju: Ministrstvo) meni, da pobudnik zgolj zatrjuje neskladje ZDen z Ustavo, tega pa ne argumentira. Pobudnik, ki zatrjuje neskladje zakonskih določb z Ustavo, bi po stališču Ministrstva moral v postopku pred Ustavnim sodiščem to neskladje dokazati.

V zvezi z navedbami pobudnika, da je 6. člen ZDen v nasprotju z Ustavo, DZ in Ministrstvo menita, da ZDen ne izključuje uporabe ZUP, ampak da je predvidel njegovo subsidiarno uporabo. ZDen naj ne bi razveljavljal pravnih poslov in soglasij pristojnih organov, na podlagi katerih so zavezanci nepremičnine pridobili in so v zavezi, da jih vrnejo upravičencem. Do sedaj prevladujoča družbena lastnina ima po stališču Ministrstva nekatere atribute klasične lastninske pravice, ni pa mogoče teh dveh kategorij med seboj enačiti.

Družbena lastnina ni priznana kot ustavna kategorija, ZDen pa naj bi kljub temu zavezancem, ki so premoženje pridobili odplačno, v 73. členu priznal pravico do odškodnine. Pri tem naj ZDen med zavezanci ne bi delal razlik, ovire pri vračanju, ki jih je v 19. členu predpisal v javnem interesu, pa naj bi uzakonil glede na vrsto premoženja in njegovo namembnost. ZDen v skladu z Ustavo varuje status zasebne lastnine in posege v lastninsko pravico izključuje. Zaradi varovanja interesov zavezancev ZDen določa, da imajo upravičenci na nepremičninah, ki se jim je vrednost povečala, namesto vrnitve v naravi pravico zahtevati odškodnino, vzpostavitev lastninskega deleža oziroma vrnitev v last in posest, s tem da za razliko v vrednosti plačajo odškodnino.

V zvezi z zatrjevanjem pobudnika, da drugi odstavek 60. člena ni v skladu z Ustavo, Ministrstvo meni, da je trditev posplošena in zato do nje ne more zavzeti stališča, trdi le, da ni v nasprotju z Ustavo. Ali je zakonodajalec na primeren način rešil vprašanje izkazovanja pravnega nasledstva, pa po stališču Ministrstva Ustavno sodišče ni pristojno ocenjevati.

Izpodbijana določba naj ne bi neposredno vplivala na vsebinsko odločanje v postopku denacionalizacije, saj se odločba o denacionalizaciji glasi na upravičenca, pravni naslednik upravičenca pa pridobi premoženje oziroma odškodnino šele v zapuščinskem postopku.

B.

Družba Centromerkur je vložila predlog za oceno ustavnosti navedenih določb ZDen pred uveljavitvijo Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94), zato se njena vloga na podlagi 7. člena Ustavnega zakona za izvedbo Ustave (Uradni list RS, št. 33/91) obravnava v skladu z drugim odstavkom 411. člena Ustave SRS iz leta 1974 in prvo alineo 11. člena Zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76 - v nadaljevanju: ZUSS).

Po prvi alinei 11. člena ZUSS v zvezi s sedmo točko drugega odstavka 411. člena Ustave SRS lahko podjetje s predlogom pred Ustavnim sodiščem začne postopek za oceno ustavnosti, če je prizadeta njegova pravica, določena v ustavi ali zakonu. Na podlagi 13. člena ZUSS mora predlagatelj v predlogu opredeliti zahtevek in navesti dejstva ter dokaze, na katere opira svoj zahtevek.

Družba Centromerkur v vlogi, s katero predlaga oceno ustavnosti, ni navedla, katere njene ustavne in zakonske pravice so z izpodbijanimi določbami ZDen kršene, zato jo je Ustavno sodišče z dopisoma z dne 10.12.1993 in z dne 15.2.1994 pozvalo, da predlog dopolni.

Družba Centromerkur vloge v 8 dnevnem roku, ki ji ga je Ustavno sodišče določilo, ni dopolnila, zato je Ustavno sodišče v skladu z 19. členom ZUSS njeno vlogo obravnavalo kot pobudo.

Po 13. členu ZUSS mora pobuda opredeliti zahtevek in navesti dejstva ter dokaze, na katere se ta zahtevek opira. Pisne dokaze mora pobudnik Ustavnemu sodišču predložiti skupno s pobudo.

Pobudnik zahtevka torej ni opredelil ne v vlogi in ne potem, ko ga je sodišče k temu pisno pozvalo. V zvezi z izpodbijanim 25. členom ZDen smiselno sicer zatrjuje, naj bi bili denacionalizacijski zavezanci v neenakopravnem položaju z upravičenci, s čimer naj bi bil kršen 14. člen Ustave. Taka trditev očitno ni utemeljena. Zavezanec in upravičenec sta namreč že pojmovno v različnih dejanskih položajih, zato je njun pravni položaj z zakonom različno urejen. Glede drugih izpodbijanih določb pa pobudnik vprašanja, s katerimi ustavnimi določbami naj bi bile izpodbijane določbe v nasprotju, sploh ni opredelil.

C.

Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču v zvezi s 7. členom Ustavnega zakona za izvedbo Ustave RS in 15. členom ZUSS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, dr. Janez Šinkovec, dr. Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Tone Jerovšek