Jedro

Prvostopno sodišče je pri določitvi zneska višje preživninske obveznosti za očeta, upoštevaje ugotovljene povečane potrebe mld. hčerke in s tem tudi višje preživninske obveznosti matere, vzpostavilo ustrezno ravnovesje med potrebami preživninske upravičenke ter zmožnostmi obeh staršev, pri čemer je celostno upoštevalo premoženjske in pridobitne zmožnosti obeh staršev, nadalje, da mld. A. A. stikov z očetom sploh nima, kot tudi, da ima oče še eno preživninsko obveznost (ne pa tudi preživninske obveznosti do hčerke njegove sedanje žene, za katero je sam priznaval, da njen oče plačuje preživnino).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagateljica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I.1 točki izreka v celoti ugodilo predlogu matere – predlagateljice, in preživninsko obveznost očeta - nasprotnega udeleženca za njuno skupno mladoletno hči A. A., rojeno ..., nazadnje zvišano s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. IV P 95/2013, N 440/2013 z dne 20. 8. 2013, s 1. 1. 2022 zvišalo na 200,00 EUR mesečno (prvi odstavek). Nasprotnemu udeležencu je nadalje naložilo, da do pravnomočnosti sklepa zapadle in še neporavnane preživninske obveznosti plača v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do dneva plačila (drugi odstavek), in ga obvezalo, da v bodoče dospevajoče vsakomesečne preživninske obroke plačuje do vsakega 8. dne v mesecu za tekoči mesec, vse na TRR otrokove matere (tretji odstavek). V četrtem in petem odstavku je odločilo, da je oče tako določeno preživnino dolžan plačevati vse do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS, razvidne iz vsakokratnega obvestila pristojnega CSD, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih, v skladu z vsakokratnimi obvestili pristojnega CSD, ter še, da je v primeru zamude dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva zamude posameznega preživninskega obroka do dneva plačila.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec, ne da bi izrecno navedel pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona in v zvezi s členom 42 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Sklep sodišča prve stopnje izpodbija v delu odločitve, sprejete v prvem, drugem in tretjem odstavku, ter predlaga ugoditev pritožbi oz. zvišanje zneska preživnine na največ 180,00 EUR.

3.V pritožbi izraža nestrinjanje z zneskom zvišane preživnine, ker preživnina zaradi valorizacije znaša 174,00 EUR, kar za njegovo družino ob zvišanju stroškov in izdatkov predstavlja dodatno denarno stisko, saj z ženo preživljata skupno hči B. B. ter ženino hči C. C., zaradi česar je njegova štiričlanska družina mnogo bolj finančno obremenjena od predlagateljičine tričlanske. Nadalje predlaga, da se zvišana preživnina plačuje od sprejete odločitve naprej in ne že z dnem 1. 1. 2022, česar ne zmore plačati. Vse obveznosti do sedaj je plačeval sproti, zato nima neporavnanih oziroma zapadlih obveznosti. Rednih dospevajočih vsakomesečnih preživninskih obrokov tudi ni zmožen plačevati do 8. v mesecu, saj plačo prejema šele 10. delovni dan v tekočem mesecu, zaradi česar predlaga spremembo datuma dospelosti na 15. dne v mesecu.

4.Nadalje navaja, da se je v preteklosti odzival na vabila CSD, vendar pa je v razgovorih zaznaval pristranskost socialnih delavk, kar se je izkazovalo v zapisnikih. Kljub njegovemu interesu, da s hčerko izvaja stike, je prevladala njegova stiska, ki mu jo je povzročila predlagateljica po vsakem izvršenem stiku. Imenovana je tudi dosegla, da so njegovi starši z njim prekinili vse stike, zaradi česar mlajša hči B. B. ne pozna svojih starih staršev in tete, medtem ko je hči A. A. deležna vse pozornosti svojih starih staršev z obeh strani in vse širše družine z obeh strani.

5.V odgovoru na pritožbo, vloženem po pooblaščencu, predlagateljica, ki najprej povzema vsebino izpodbijanega sklepa in vložene pritožbe ter se nato opredeljuje do bistvenih očitkov, predlaga zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijanega sklepa, kot tudi, da se nasprotnemu udeležencu v plačilo naloži stroške, ki so ji nastali z odgovorom na pritožbo.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje2 preizkusi v pritožbeno izpodbijanem delu in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, ter pri tem po uradni dolžnosti tudi glede bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava. Pritožnik sklep sodišča prve stopnje izpodbija v delu, ki se nanaša na zvišano preživninsko obveznost do mladoletne hčerke A. A., nadalje glede obdobja, na katerega se nanaša zvišana preživnina, kot tudi glede datuma zapadlosti v bodoče dospevajočih mesečnih preživninskih obrokov (prvi do tretji odstavek odločitve). Zato je sklep le v tem delu predmet pritožbenega preizkusa.

8.Sodišče prve stopnje se je glede pritožbeno sporne višine zvišane vsakomesečne preživnine (nad 180,00 EUR, kakor pritožnik kot sporno izpostavlja v pritožbi) za mladoletno A. A. za obdobje po 1. 1. 2022 pravilno oprlo na materialno pravno podlago 197. člena Družinskega zakonika (DZ), in v nadaljevanju tudi na določbe členov 183 in 189 istega zakona. Čeprav ju ni izrecno navedlo, je pravilno uporabilo tudi določbi 190. in 7. člena DZ, katerih vsebini je prvostopno sodišče pri svoji presoji sledilo in v zvezi s katerima je ugotavljalo vsa pravno pomembna dejstva pri odločanju o spremenjeni preživninski obveznosti in pri spremenjenim razmeram ustrezni porazdelitvi preživninskega bremena med oba starša, pri čemer se nenazadnje upoštevata tudi varstvo in skrb, ki jo je otrok deležen od vsakega od staršev.3 Sodišču druge stopnje se dvom v pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, ki se nanaša na zvišanje preživnine, ni porodil, saj je dokazna ocena prvostopnega sodišča dovolj prepričljiva in izkustveno sprejemljiva. Ob zadnjem zvišanju preživnine na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Celju IV P 95/2013, N 440/2013 z dne 20. 8. 2013, s katero je bila preživninska obveznost zvišana na 140,00 EUR vsakomesečno, je bila mld. A. A. stara štiri leta, ob vložitvi sedaj obravnavanega predloga pa dvanajst let (oz. v času sprejete prvostopne odločitve nepolnih štirinajst let) in je bila tik pred začetkom obiskovanja 9. razreda osnovne šole (v šolskem letu 2023/24), tako da ni dvomiti v bistveno razlikovanje med potrebami štiriletnega otroka, ki obiskuje vrtec, in dvanajst oziroma štirinajst letne najstnice (nastajajoči stroški v zvezi s šolanjem, obšolskimi dejavnostmi, intenzivnim obdobjem rasti, socializacijo in športnimi aktivnostmi), kar je podlaga za pravilen zaključek o bistveno povečanih potrebah mld. A. A., sedaj ocenjenih na 550,00 EUR mesečno,4 čemur pritožba obrazloženo niti ne nasprotuje. Prvostopno sodišče je pri določitvi zneska višje preživninske obveznosti za očeta, upoštevaje ugotovljene povečane potrebe mld. hčerke in s tem tudi višje preživninske obveznosti matere, vzpostavilo ustrezno ravnovesje med potrebami preživninske upravičenke ter zmožnostmi obeh staršev, pri čemer je celostno upoštevalo premoženjske in pridobitne zmožnosti obeh staršev,5 nadalje, da mld. A. A. stikov z očetom sploh nima, kot tudi, da ima oče še eno preživninsko obveznost (ne pa tudi preživninske obveznosti do hčerke njegove sedanje žene, za katero je sam priznaval, da njen oče plačuje preživnino). Pritožbeno sodišče ne dvomi, da bo oče, glede na ugotovljene pridobitne zmožnosti brez omejitev in višino prihodkov,6 kar oboje pritožbeno ni sporno, zvišano preživnino zmogel plačevati, ne glede na pritožbeno omenjanje finančne stiske, v katero bi ga pahnila na 200,00 EUR zvišana preživnina, česar pa pritožba ne konkretizira in ne izkaže.

7.Tudi na novo določena oz. zvišana preživnina se odmeri v skladu s potrebami upravičenca in zmožnostmi preživninskega zavezanca. Zato je ob ugotovljenih mesečnih preživninskih potrebah mld. A. A. v višini 550,00 EUR, ki pritožbeno niso prerekane, in bistveno višjih mesečnih prejemkih očeta v primerjavi z materinimi, kljub njegovi dodatni preživninski obveznosti za mlajšo hči B. A., presoja o višini njegovega preživninskega prispevka, ne glede na drugačno stališče pritožnika, opravljena ustrezno tako v razmerju do otroka kot tudi do obeh staršev v smislu porazdelitve preživninskega bremena. Na očeta kljub bistveno višjim prihodkom v primerjavi z materinimi, in kljub izključni skrbi slednje odpade nižji delež bremena preživljanja skupne mladoletne hčerke. Pritožba obrazloženo ne uveljavlja bistvenih kršitev postopka, po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev postopka pa ni bilo zaslediti. Sodišče druge stopnje zato v izogib ponavljanju v omenjenem obsegu povzema razloge sodišča prve stopnje iz obrazložitve v točkah 4, 6 in 8 do 13, ter še dodatno odgovarja na pritožbene trditve, kot sledi iz nadaljevanja obrazložitve.

8.Višji življenjski stroški, ki jih izpostavlja pritožnik, niso okoliščina, na katero se je pri odločitvi o zvišanju preživnine sklicevalo prvostopno sodišče kot na bistveno spremenjeno okoliščino po členu 197 DZ. Poleg tega se takšno zvišanje izdatkov odraža tudi v finančni sferi predlagateljice. Navedbe o velikih izdatkih družine nasprotnega udeleženca za prehrambene in neprehrambene izdelke, šolo (dražja malica, izleti, dejavnosti), gorivo, prostočasne oz. interesne dejavnosti otrok, vzdrževalne stroške hiše in vozilo, kredit za hišo (katerega nosilec je) v višini 570 EUR, leasing vozila (katerega nosilec je) v višini 208 EUR in drugih stroškov vzdrževanja družine in doma, pri čemer žena poleg plače prejema minimalne otroške dodatke ter preživnino za C. C. v višini 156 EUR (po valorizaciji), so pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, ker niso podani pogoji po členu 34 ZNP-1 za njihovo dopustno navajanje šele v pritožbenem postopku (novo navajana dejstva niso v korist mld. A. A.). Takšna je tudi sicer povsem posplošena in z ničemer neizkazana nadaljnja pritožbena navedba, da je štiričlanska družina nasprotnega udeleženca mnogo bolj finančno obremenjena kot predlagateljičina tričlanska. Določitev višine preživnine (tudi ob zvišanju slednje) je odvisna od okoliščin, ki jih v okviru materialno pravne podlage presoja sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej, zato sicer posplošena pritožbena navedba, da prejema žena manjši znesek preživnine v primerjavi z njegovo preživninsko obveznostjo, pa s tem poravnajo vse C. C. stroške, ni pravno odločilna, ob tem, ko nasprotni udeleženec tudi ni preživninski zavezanec za preživljanje ženine hčerke. Valorizacija zneska preživnine (sicer še vedno nekoliko nižjega od sedaj zvišanega zneska) je namenjena usklajevanju preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, vse ob predpostavki bistveno nespremenjenih premoženjskih razmer na strani nasprotnega udeleženca ali bistveno nespremenjenih potreb preživninske upravičenke, medtem ko je zvišanje preživnine pogojeno ravno s takšnimi spremenjenimi razmerami, kot to predvideva člen 197 DZ, ugotovljenimi po prvostopnem sodišču.

9.Ne glede na redno plačevanje preživnine s strani nasprotnega udeleženca kot preživninskega zavezanca, kar se sicer med postopkom ni izkazalo za sporno, je prvostopno sodišče podlago za prisojo zvišane preživnine od 1. 1. 2022, kot je to predlagala predlagateljica, sklicujoč se na spremenjene razmere v obdobju vse od vložitve predloga dalje, ki jih je prvostopno sodišče nato tudi ugotovilo, imelo v določbi člena 196 DZ. Ta določa, da se preživnina lahko zahteva od dneva vložitve predloga. Za dolžino izpolnitvenega roka glede obveznosti, zapadlih do pravnomočnosti sklepa, nasprotni udeleženec v pritožbi z golim sklicevanjem na finančno stisko, v katero bi ga plačilo pahnilo, ni izkazal, da ne bi bil ustrezen. Pritožbeno novoto, ki je sodišče iz že obrazloženih razlogov ne more upoštevati, predstavlja navedba o nezmožnosti plačevanja preživninske obveznosti do 8. dne v mesecu glede na zatrjevano prejemanje plače šele 10. delovni dan v mesecu, ob čemer se v delu glede zapadlosti vsakomesečne preživninske obveznosti v plačilo predlagateljica ni sklicevala na spremembo razmer, nasprotni udeleženec, ki se postopka na prvi stopnji ni aktivno udeleževal, pa mu tudi ni oporekal. Tudi v tem delu pritožbene navedbe niso utemeljene.

10.Pravno nebistvene za odločitev o zvišanju preživnine so pritožbene navedbe o preteklem lastnem odzivanju pritožnika na vabila CSD in ugotavljanju pristranskosti njihovih zaposlenih, kot tudi o zatrjevanju razlogov za neizvajanje stikov, ki naj bi izvirali iz ravnanja predlagateljice in se odražali v duševni stiski nasprotnega udeleženca (zaradi česar so pravno nepomembni sicer šele v pritožbi prvikrat predlagani in tudi sicer nepopolni predlagani dokazi z zaslišanjem udeleženčeve družine in sestre D. D. ter predlagateljičine sestre) ter v prekinitvi stikov njegovih staršev z nasprotnim udeležencem in njegovo mlajšo hčerko. Če z navedbami, da mld. A. A. (za razliko od njegove mlajše hčerke) prejema od njegovih staršev in sestre darila in finančno podporo, meri na v sklepu napačno ugotovljeno dejansko stanje, ki je podlaga za odmerjeno višjo preživnino, pritožbeno sodišče tudi glede teh navedb izpostavlja, da gre za pritožbeno nedopustno novoto, zaradi česar tudi v pritožbi na novo predlagani (sicer nepopolni) dokaz z zaslišanjem udeleženčeve sestre E. E. ni dopusten. Pritožbenim navedbam, da je predlagateljica izvajala zakonsko nedovoljene aktivnosti glede raziskovanja njegovih osebnih podatkov, službenih in zasebnih zadev, da je pridobivala platonska prijateljstva z izključnim namenom pridobivati podatke o nasprotnem udeležencu in njegovi družini, kar se odraža, tako pritožba, v njenih izjavah na sodišču glede podatkov o njegovem bivanju, čeprav ti podatki niso javno dostopni, in v očitkih, posredovanih mu preko elektronskih sporočil (o udeležbi na mednarodni misiji in posledično višjih prihodkih od običajnih), pritožbeno sodišče odgovarja, da kolikor se navedbe nanašajo na vsebino izvedenih dokazov v okviru postopka III N 737/2021, je prvostopno sodišče podlago za izvajanje določenih dokazov v skladu s preiskovalnim načelom imelo v določbi člena 7 ZNP-1, kar je obrazložilo pod točko 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Navedbe o preteklih telefonskih klicih predlagateljice v njegovo službo so pravno nepomembne.

11.Glede na predhodno navedeno se izkaže, da pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker prav tako niso podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), odločitev pa je v skladu z materialnim pravom, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

12.Materialnopravna podlaga za odločitev o stroških postopka, ki je glede na naravo in vsebino (sporna je odločitev o zvišanju že določene preživnine mladoletnemu otroku zaradi spremenjenih okoliščin) postopek za varstvo koristi otroka, v okviru katerega je temeljno vodilo pri odločanju zagotovitev koristi otroka, je določba 101. člena ZNP-1. Ta določa, da o stroških postopka za varstvo koristi otrok odloči sodišče po prostem preudarku, pri čemer upošteva vse okoliščine konkretnega primera in jih pravično ovrednoti. V tem pritožbenem postopku nasprotni udeleženec ni uspel s pritožbo, pri čemer stroškov v pritožbi niti ni priglasil, medtem ko predlagateljica z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispevala k odločitvi sodišča druge stopnje. Zato predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (člen 365 ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 ter člen 101 ZNP-1).

-------------------------------

1Sicer edini.

2Določba 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi z 42. členom ZNP-1.

3Kot je to razbrati iz točke 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

4Podrobneje o tem glej točko 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

5Kar je primerjalo z okoliščinami iz obdobja predhodnega zvišanja; glej točko 4.

6Glej točki 8 in 10 obrazložitve prvostopnega sklepa.

7Tudi sicer neizkazane.

8Člen 313 ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1.

9Datum se ne razlikuje od datuma, določenega v sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Celju IV P 95/2013, N 440/2013 z dne 20. 8. 2013.

10Člen 34 ZNP-1.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 197, 183, 189, 190