Posredovanje psihiatričnega zdravniškega mnenja stanovalcev v institucionalnem varstvu

Datum

23.10.2023

Številka

07120-1/2023/472

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Zdravstveni osebni podatki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste od občine prejeli delno zavrnitev računa v zvezi z doplačilom nadstandarda (doplačilo za lastne sanitarije) s pojasnilom, da racionalizirajo stroške storitev in da niso dolžni plačevati nadstandardnih storitev. Obrnili ste se na lečečega psihiatra, ki je posredoval zdravniško (psihiatrično) mnenje. Sprašujete nas, ali smete posredovati zdravniško mnenje psihiatra, da bi odpravili pomisleke občine, zakaj posamezni stanovalec potrebuje eno oziroma dvoposteljno sobo. Sami menite, da tega na podlagi določb ZVOP-2 ne smete.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Posebne vrste osebnih podatkov, kot so tudi zdravstveni osebni podatki, so deležne močnejše zaščite in strožjih pogojev za presojo zakonitosti obdelave.

Iz vaših navedb ni razvidno, za kateri konkreten postopek gre, v zvezi s katerim naj bi občini posredovali osebne podatke v zvezi z zdravjem, zato lahko IP poda le splošna pojasnila.

Zdravniško mnenje bi lahko ob odsotnosti konkretne zakonske določbe področnega zakona, ki ureja vaše delovanje posredovali pod pogojem, da vam oskrbovanec poda svojo osebno privolitev. Tudi v takšnem primeru pa morate upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov, torej načelo sorazmernosti.

Konkretnih diagnoz in zdravstvene dokumentacije po mnenju IP ni dovoljeno posredovati, razen če za to obstaja izrecna pravna podlaga in utemeljena nujnost.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

V vašem primeru gre za vprašanje zakonitosti obdelave posebnih vrst osebnih podatkov, saj omenjate posredovanje zdravniškega mnenja, ki neizogibno vsebuje zdravstvene osebne podatke. Posebne vrste osebnih podatkov so deležne močnejše zaščite in strožjih pogojev za presojo zakonitosti obdelave. Obdelava posebnih vrst osebnih podatkov pa je načeloma prepovedana, razen če za to obstaja katera od naštetih pravnih podlag v drugem odstavku 9. člena Splošne uredbe.

Točka a) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe denimo določa, da je obdelava posebnih vrst osebnih podatkov dopustna, če je dal posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, "izrecno privolitev v obdelavo navedenih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov, razen kadar pravo Unije ali pravo države članice določa, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne sme odstopiti od prepovedi iz odstavka 1."

Iz točke b) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe izhaja "dovoljenje" za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, če je obdelava "potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice ali kolektivna pogodba v skladu s pravom države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za temeljne pravice in interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki"

Nadalje je relevantna tudi točka h) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe, ki dopušča obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, kadar je obdelava "potrebna za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva na podlagi prava Unije ali prava države članice ali v skladu s pogodbo z zdravstvenim delavcem ter zanjo veljajo pogoji in zaščitni ukrepi iz odstavka 3".

Iz vašega dopisa ne moremo razbrati vseh možnih (nacionalnih) pravnih pravil, ki bi v konkretnem primeru lahko prišle v poštev, saj ni razvidno, v kakšni vlogi in kontekstu naj bi občina zahtevala oz. posredovala osebne podatke v zvezi z zdravjem odraslega oskrbovanca. Posebej pa je pri "izmenjavi" oziroma pošiljanju osebnih podatkov treba upoštevati, da mora imeti ustrezno pravno podlago tako upravljavec, ki pošilja osebne podatke, kot upravljavec, ki jih prejema.

Na splošno lahko glede zdravstvenih posebnih podatkov pojasnimo, da se lahko pacientovi zdravstveni in drugi osebni podatki obdelujejo na podlagi Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, Zakona o pacientovih pravicah, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakona o zdravniški službi, Zakona o zdravstveni dejavnosti, Zakona o duševnem zdravju in drugih zakonov s področja varstva osebnih podatkov ali zdravstva.

Kar se tiče obdelave osebnih podatkov s strani domov starejših občanov, le-ti izvajajo dejavnosti na podlagi Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju: ZSV). Dejavnost v domovih za starejše občane pa obsega osnovno in socialno oskrbo ter zdravstvene storitve po predpisih s področja zdravstvenega varstva. Tako dom kot izvajalec zdravstvene dejavnosti v delu, ki se nanaša na zdravstveno nego, kot tudi pooblaščeni izvajalci zdravniške oskrbe v vašem domu so lahko zavezani z določbami Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17 in 177/20; v nadaljevanju ZPacP).

V skladu s tretjim in četrtim odstavkom 44. člena ZPacP lahko pacient privoli v obdelavo osebnih podatkov pri izvajalcu zdravstvenih storitev, ki sicer ni predvidena v nobenem zakonu. Takšna privolitev se lahko da za potrebe zdravstvene oskrbe oziroma za potrebe izven zdravstvene oskrbe. Skladno s sedmim odstavkom istega člena morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Po 4. alineji šestega odstavka 44. člena ZPacP pa privolitev za uporabo in drugo obdelavo osebnih podatkov po tretjem in četrtem odstavku tega člena ni potrebna, kadar "to določa drug zakon".

Konkretne zakonske določbe v smislu 4. alineje šestega odstavka 44. člena ZPacP IP sicer ne vidi, vendar vam vseeno svetujemo, da natančno preučite področno zakonodajo. V kolikor ne najdete izrecne zakonske določbe za posredovanje mnenja zdravnika v področnih zakonih, ki urejajo vaše delovanje in delovanje občine, pa vam svetujemo, da si pravno podlago zagotovite v izrecni pisni privolitvi posameznika, da soglaša s takšnim posredovanjem. Vendarle gre za obdelavo osebnih podatkov, ki jo na splošno lahko gledamo kot koristno za posameznika, a tudi v takšnem primeru mora biti privolitev prostovoljna, informirana in izrecna.

Ob tem lahko omenimo še 93. člen ZSV, ki v prvem odstavku določa, da morajo biti postopki izvajanja storitev vodeni tako, da zagotavljajo zaupnost podatkov ter osebno integriteto in dostojanstvo upravičenca. Drugi odstavek omenjenega člena določa, da so strokovni delavci in strokovni sodelavci, ki opravljajo socialno varstvene storitve, dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o materialnih in socialnih stiskah posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Podatke iz prejšnjega odstavka so dolžne varovati kot poklicno skrivnost tudi osebe, ki so jim ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela. Nenazadnje pa četrti odstavek 93. člena ZSV določa, da se podatki iz drugega odstavka tega člena ne smejo dajati drugim osebam oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkriti posameznika, na katerega se nanašajo. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti lahko strokovnega delavca ali sodelavca, razreši prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki.

Pri tem pa je treba poudariti, da je treba tudi v takem primeru, ko govorimo o privolitvi za posredovanje osebnih podatkov, spoštovati načelo najmanjšega obsega osebnih podatkov oziroma načela sorazmernosti. V točki c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe je namreč določeno, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Pošiljanje konkretne diagnoze oskrbovanca, v kolikor to ni nujno potrebno in temelji na izrecni zakonski določbi, torej ne bi bilo ustrezno in skladno z načelom najmanjšega obsega osebnih podatkov. Enako kot velja v delovnih razmerjih, ko se delodajalca ne obvešča o konkretni diagnozi zaposlenega, je tudi v tem primeru vprašanje, ali je tako invaziven poseg, kot je sporočanje konkretne diagnoze, utemeljen. Mnenje zdravnika bi načeloma moralo zadoščati.

Z vidika občine pa lahko navedemo, da ima slednja pod določenimi pogoji možnost pridobivanja osebnih podatkov skladno z 21.a v povezavi z 21. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZLS), saj je med drugim zadolžena za pospeševanje služb socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele. Vendar tudi ZLS ne določa izrecne zapovedi posredovanja zdravstvenih podatkov za namene izvajanja sofinanciranja socialno-zdravstvenih storitev, zato je bolj ustrezno, da pridobi podatke na podlagi privolitve posameznika.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov