Jedro

Vrhovno sodišče ocenjuje, da so v predmetni zadevi podani razlogi ekonomičnosti za to, da v vseh zadevah oziroma postopkih razdružitve solastnega premoženja postopa eno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Piranu je Vrhovnemu sodišču poslalo predlog nasprotnih udeležencev za delegacijo pristojnosti Okrajnega sodišča v Piranu na drugo pristojno sodišče na podlagi določbe 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navajata, da so podani razlogi, da Vrhovno sodišče določi drugo krajevno pristojno sodišče – Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici, ki naj odloči o predlogih nepravdnih udeležencev v enem postopku. Podrejeno pa predlagata, naj Vrhovno sodišče določi sodišče, ki bo krajevno pristojno za vse nepremičnine.

2. Navajata, da je predlagateljica dne 24. 11. 2022 vložila predlog za razdružitev solastnine na nepremičnini parc. št. 360 k.o. ... na Okrajno sodišče v Piranu. Postopek se vodi pod opr. št. N 37/2022. Dne 30. 6. 2022 sta nasprotna udeleženca vložila predlog za razdružitev solastnega premoženja na Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici, ki vključuje navedeno nepremičnino in ostale nepremičnine, ki se nahajajo na območju Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici. Vse nepremičnine so nepravdni udeleženci podedovali na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju D 219/2021 Okrajnega sodišča v Piranu z dne 28.9. 2021. Pokojnica je imela zadnje običajno bivališče na območju tega sodišča in se postopek vodi pod opr. št. N 14/2022. Dne 1. 9. 2022 je Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici izdalo sklep, da ni pristojno glede parcele 360 k.o. ..., o kateri se vodi postopek pod navedeno opravilno številko. Vložila sta pritožbo zoper sklep, Višje sodišče v Kopru pa je pritožbo zavrnilo s sklepom opr. št. I Cp 524/2022 z dne 28. 12. 2022. Med nepravdnimi udeleženci tečejo sedaj trije nepravdni postopki: opr. št. N 14/2022 Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici glede nepremičnin v k.o. ... in opr. št. N 37/2022 Okrajnega sodišča v Piranu na podlagi predloga predlagateljice. Morebiti pa je pred naslovnim sodiščem v teku še tretji nepravdni postopek na podlagi sklepa N 14/2022 Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici z dne 1. 9. 2022, v zvezi s sklep0m opr. št. I Cp 524/2022 Višjega sodišča v Kopru z dne 28. 12. 2022. Že v pritožbi sta izpostavila, da sta s predlogom za razdružitev z dne 30. 6. 2022, ki sta ga vložila na Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici, želela razdružiti solastninsko skupnost, ki je nastala z dedovanjem, kot celoto, vse nepremičnine skupaj v enem postopku. Ker podedovano premoženje leži na območju več sodišč, sta izbrala sodišče, ki jima je krajevno najbližje.

3. V postopku delitve so možni vsi načini delitve, v naravi in civilna delitev, možna je tudi kombinacija teh. Večji kot je obseg premoženja, ki se deli, več je možnosti delitve in več možnosti delitve pomeni tudi večjo prilagoditev delitev osebnim okoliščinam strank, možnost vrednostnih korelacij z delitvijo v naravi ali civilno delitev. Odločitev, da sodišče deli solastno premoženje istih solastnikov pred različnimi sodišči v različnih postopkih ne bi bila pravilna, niti pravična. Sodišče bi prejudiciralo način delitve. Isto solastninsko skupnost je potrebno reševati v istem in enotnem postopku delitve, ker se le na tak način lahko doseže pravična delitev v skladu s podedovanimi solastninskimi deleži. 4. Obstajajo pa tudi utemeljeni razlogi ekonomičnosti. Dva postopka pomenita podvajanje procesnih dejanj in podvajanje stroškov, skupnih stroškov in stroškov za pooblaščence ter potnih stroškov. Vse to pomeni tudi omejevanje pravice strank do sodnega varstva. Sodne takse za postopek delitve solastnine so nesorazmerno visoke, enako stroški cenilcev in izvedencev. Ti stroški pomembno vplivajo na odločitve strank, da uporabijo pot sodne razdružitve. Stroški postopka so postali ovira za dostop do sodnega varstva. Sklicujeta se na zadevo vrhovnega sodišča I R 72/2018 z dne 16. 5. 2018. Sodišče je odločilo, da je v primerih, ko med istimi solastniki, ki so solastniki nepremičnin na območju več okrajnih sodišč in pred temi sodišči tečejo postopki za delitev solastnine, smotrno, da se postopki delitve solastnine vodijo pri enem samem sodišču, v enem samem postopku. Pred Okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici je bil vložen prvi predlog za razdružitev premoženja in se pred tem sodiščem vodi postopek razdružitve za vse nepremičnine skupaj. Na ta način se bi vodil le en postopek, imenovan bi bil en izvedenec in cenilec za gradbene nepremičnine, en cenilec za ostale nepremičnine, stroški pooblaščencev se ne bodo podvajali, enako tudi materialni stroški, kot so na primer prevozni stroški strank. Prevozni stroški za vožnjo do Pirana so višji kot stroški vožnje na ostala sodišča, ker je promet v Piranu omejen, enako dostop, plačljiva so parkirišča v garažni hišni, Piran je turistično mesto in s tem so povezane tudi težave s prihodom in dostopom. Razlogi ekonomičnosti so tudi na strani sodišča. Vodenje le enega postopka namesto dveh oziroma celo treh, pomeni podvajanje stroškov za vodenje postopka in s tem nepotrebno obremenjevanje sodišča. Vodenje postopka namreč pomeni ne le izvajanje vodenje glavnih obravnav in vsebinsko odločanje o zadevi, temveč tudi izdaja procesnih sklepov, odredb, vabljenje strank in angažiranje sodnega osebja.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

7. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so v predmetni zadevi podani razlogi ekonomičnosti za to, da v vseh zadevah oziroma postopkih razdružitve solastnega premoženja postopa eno sodišče. Podane so številne okoliščine, ki jih izčrpno navajata predlagatelja v predlogu. Vodenje enega samega postopka bo vsekakor zmanjšalo stroške izvedenca gradbene stroke in cenilca pa tudi druge sodne stroške, kot so potni stroški, sodne takse in stroški pooblaščencev vseh udeležencev. Tudi prvi predlog za razdružitev solastnega premoženja, v omenjenih dveh postopkih, ki jih predstavljajo nepremičnine, je bil najprej vložen s strani nasprotne udeleženke pred Okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici. Pred Okrajnim sodiščem v Piranu se vodi le postopek glede ene parcele. Ob povedanem je smotrno, da tudi glede tega solastnega premoženja odloča Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici. 1

8. Vrhovno sodišče je ob povedanem predlogu ugodilo in določilo kot drugo stvarno pristojno sodišče – Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici.

1 Primerjaj: sklep VSRS IR 72/2018 z dne 16. 5. 2018.