Jedro

Zakon sicer res določa fikcijo, da se šteje, da je pisanje vročeno, če ga naslovnik v 15 dneh od dne, ko je bilo na njegovem naslovu puščeno obvestilo o prispelem pisanju, ne dvigne, vendar je to fikcijo treba razlagati v luči pravice do izjave in namena vročanja, ta pa je zagotoviti, da se naslovniki s pisanjem seznanijo. Če se v postopku izkaže, da storilec na naslovu dejansko ne živi (niti tam ne živijo člani njegove družine), pisanja ni mogoče šteti za vročenega.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru odločilo, da se skupni znesek neplačanih taks (2.000,0o EUR) izvrši tako, da se storilcu določi 20 dni zapora.

2.Zoper sklep se storilec pritožuje po svojih zagovornikih. Opozarja, da je sodišče napačno štelo, da storilec na poziv, da poda izjavo o obvestilu FURS, ni odgovoril. Storilec je namreč odgovoril in predlagal nadomestitev globe z delom v splošno korist.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Iz priloženega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje poziv po določbi četrtega in petega odstavka 192.a člena ZP-1 poslalo na naslov, na katerem je storilec stalno prijavljen ([...]). Vročitev je bila opravljena po četrtem odstavku 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), pri čemer je bilo pisanje vrnjeno sodišču, ker storilec ni imel hišnega predalčnika. Ker storilec na poziv ni odgovoril, je sodišče izdalo izpodbijani sklep. Ta sklep pa je skupaj z ostalimi listinami vročalo s pomočjo detektiva in ga tudi uspešno vročilo. Iz poročila detektiva izhaja, da storilec na naslovu [...] ne živi, niti tam ne živi njegova družina, in da je bilo obvestilo o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora vročeno 28.6.2024 v odvetniški pisarni zagovornika storilca.

5.V opisani situaciji ni mogoče šteti, da je bilo obvestilo o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora vročeno storilcu že ob prvem vročanju. Zakon sicer res določa fikcijo, da se šteje, da je pisanje vročeno, če ga naslovnik v 15 dneh od dne, ko je bilo na njegovem naslovu puščeno obvestilo o prispelem pisanju, ne dvigne, vendar je to fikcijo treba razlagati v luči pravice do izjave in namena vročanja, ta pa je zagotoviti, da se naslovniki s pisanjem seznanijo. Če se v postopku izkaže, da storilec na naslovu dejansko ne živi (niti tam ne živijo člani njegove družine), pisanja ni mogoče šteti za vročenega. V predmetni zadevi tako že iz poročila detektiva, ki ga je imenovalo sodišče, izhaja, da se storilec s pozivom ni mogel seznaniti. Določbe četrtega odstavka 87. člena ZUP ni mogoče uporabiti.

6.Storilec se je glede uvedbe postopka za odreditev nadomestnega zapora izjavil v vlogi, ki jo je poslal v roku 5 dni od vročitve obvestila po detektivu. Njegovo vlogo je zato treba šteti kot pravočasno in jo mora sodišče obravnavati skladno z določbo šestega in sedmega odstavka 192.a člena ZP-1.

7.Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev (peti odstavek 163. v zvezi 3. točko prvega odstavka 155. člena ZP-1).