Jedro

Aktivna legitimacija stečajnega upravitelja izhaja iz drugega do četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti upniku 223,99 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne po vročitvi tega sklepa dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog dolžnika za odlog izvršbe (II. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti upniku 986,91 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je stečajno sodišče v izvršilnem naslovu navedlo vse nepremičnine dolžnika, katerih lastnik je do 1/2 oziroma celote ter da se prodajajo kot celota z nepremičnim premoženjem stečajne dolžnice, nad katero teče postopek osebnega stečaja in predstavljajo zaščiteno kmetijo. V točki 2. izreka je določilo dolžniku, ki biva v stanovanjski hiši, da mora v treh mesecih po prejemu sklepa o prodaji izprazniti stanovanjsko hišo in vse objekte ter jih izročiti upravitelju. Izvršilni naslov, ki je podlaga za postopek, je postal pravnomočen 28. 10. 2021 in izvršljiv 27. 2. 2022. Upravitelj je aktivno legitimiran za vložitev predloga za izvršbo ter je upravičen zahtevati izpraznitev celote nepremičnin tudi proti drugim osebam, ki uporabljajo nepremičnine z dolžnikom. Dolžnik za navedbe v predlogu za odlog izvršbe, ki so pavšalne in nekonkretizirane, ni predložil dokaza. Naroka, na katerega ga je sodišče po njegovem predlogu vabilo za zaslišanje, se iz neupravičenega razloga ni udeležil. Ni izkazal, da si ni mogel urediti drugače stanovanjske problematike in da bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika, saj dolžnik in njegova družina ne upoštevata izdanega sklepa stečajnega sodišča, na podlagi katerega so se dolžni izseliti. Poleg tega ni izkazal, da namerava spoštovati pravnomočen in izvršljiv izvršilni naslov ter da je karkoli storil v smeri reševanja nastale situacije. Predlog za odlog izvršbe je vložil aprila 2024 in do danes ni storil ničesar, da bi si uredil stanovanjsko problematiko oziroma tega ni izkazal.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da kot upnik ne more nastopati stečajni upravitelj in ni aktivno legitimiran za vodenje postopka, saj so nepremičnine, ki so predmet sklepa o prodaji, že bile izročene kupcu in je v zemljiški knjigi že vknjižen kot lastnik. Upravitelj nima na nepremičninah pravice do posesti niti ni lastnik. Dejstvo, da so bile nepremičnine izročene kupcu v postopku osebnega stečaja, je nesporno. Izvršbo bi lahko predlagal izključno kupec, ki za opravo izvršilnega postopka ni pooblastil stečajnega upravitelja. Že samo dejstvo, da na kmetiji živi dolžnik z razširjeno družino, da se opravlja kmetijska dejavnost, da so živali na kmetiji, predstavlja utemeljen razlog za odlog izvršbe, saj se z upnikom ni uspel dogovoriti glede najema nepremičnine. Dolžnik bi s takojšnjo izvršbo utrpel hudo škodo - izgubo doma in strehe nad glavo. To bi pomenilo, da bi živina na kmetiji ostala brez osebe, ki bi zanjo skrbela in situacija za živino bi bila življenjsko ogrožajoča. Z izdanim sklepom se dolžniku krši pravica do doma in do stanovanja. Takojšnja izvršba bi ogrozila več članov njegove družine in bi ogrozila preživljanje celotne družine, saj bi ostali brez strehe nad glavo ter izrečeni ukrep predstavlja nesorazmerni ukrep glede na dolžnikov položaj v primerjavi s položajem upnika oziroma bodočega kupca.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da upravitelja v postopkih osebnih stečajev nad dolžnico in dolžnikom še nista vložila predlogov za izdajo sklepov o izročitvi nepremičnin kupcu, na podlagi katerih bi se ta lahko vknjižil kot lastnik. Dolžnika v štirih letih od izdanih sklepov o prodaji, ki predstavljata izvršilni naslov za deložacijo dolžnikov, nista izkazala, da sta si (oziroma člani družine) sploh poskušala urediti bivanjsko problematiko. Prav tako se 1. 7. 2025 nista udeležila naroka, na katerem je sodišče med drugim obravnavalo predlog za odlog izvršbe. Dejstvo, da se na kmetiji nahajajo živali, ne more biti razlog za odlog izvršbe. Za njih bo moral poskrbeti izvršitelj, upnika sta mu že v juniju lani nakazala varščino 15.000,00 EUR.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Neutemeljene so navedbe, da so bile nepremičnine že izročene kupcu, da je to dejstvo nesporno in da bi lahko izključno kupec predlagal izvršbo po petem odstavku 395. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da so bile nepremičnine že izročene kupcu. Če dolžnik meri na izročitev nepremičnin v posest, jih stečajni upravitelj ni mogel izročiti kupcu, ker jih dolžnik še ni izročil stečajnemu upravitelju kljub izvršilnemu naslovu, zaradi česar je v teku obravnavani izvršilni postopek.

6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predstavlja izvršilni naslov sklep stečajnega sodišča z dne 27. 7. 2021, ki je postal pravnomočen 28. 10. 2021 in izvršljiv 27. 2. 2022, po katerem mora dolžnik v treh mesecih po prejemu sklepa o prodaji izprazniti stanovanjsko hišo in vse objekte ter jih izročiti upravitelju (22. in 24. točka obrazložitve sklepa). To pritožbeno ni sporno.

7.Dolžnik neutemeljeno vztraja pri ugovoru aktivne legitimacije stečajnega upravitelja za vodenje izvršilnega postopka in da nima pravice do posesti na nepremičninah. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da aktivna legitimacija stečajnega upravitelja izhaja iz drugega do četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP, ki določajo za primer, če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Pravnomočni sklep iz drugega odstavka tega člena je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo. Če dolžnik v roku iz drugega odstavka tega člena ne izprazni stanovanja ali stanovanjske hiše in je ne izroči upravitelju, upravitelj v imenu stečajne mase predlaga prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka tega člena (23. točka obrazložitve sklepa).

8.Sodišče prve stopnje je skladno s prvim odstavkom 55. člena ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ pravilno zavrnilo ugovor dolžnika, ker niso podani razlogi, ki preprečujejo izvršbo. Posledično je sprejelo pravilno stroškovno odločitev, ki jo dolžnik konkretizirano ne izpodbija.

9.Dolžnik v zaključku pritožbe neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni obrazložilo zakaj predlagani 12-mesečni rok za izpraznitev nepremičnine ni utemeljen. Navedlo je razloge o odločilnih dejstvih, ti so jasni in si ne nasprotujejo. Bistveno je bilo, da dolžnik ni izpolnil zakonskih pogojev za odlog izvršbe. Predlaganega roka za odlog izvršbe zato ni rabilo presojati.

10.Dolžnik neutemeljeno ponavlja trditve iz predloga za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnik ni storil ničesar, da bi poskrbel za ureditev svoje stanovanjske problematike in družine, čeprav je seznanjen, da mora nepremičnino izprazniti že od izdaje sklepa o prvi skupni prodaji z dne 27. 7. 2021, da za pavšalne in nekonkretizirane navedbe v predlogu ni predložil nobenega dokaza ter da se iz neupravičenega razloga ni udeležil naroka, na katerega ga je vabilo po njegovem predlogu na zaslišanje (33. točka obrazložitve sklepa). Tako ni dokazal, da do dogovora s stečajnim upraviteljem glede najema nepremičnine ni prišlo iz razloga na strani upravitelja. Dolžnik že več kot 4 leta ve, da se mora izseliti iz nepremičnine in ni storil ničesar. V teh izjemnih okoliščinah je škoda upnikov (kupca, ki je plačal kupnino in že več let čaka na izročitev nepremičnine), večja od tiste, ki lahko zaradi odloga nastane dolžniku. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da niso podani pogoji za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ (33. točka obrazložitve sklepa).

11.Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik ni izkazal, da si ni mogel urediti drugače stanovanjske problematike in da bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika (kupca), da je karkoli storil v smeri reševanja nastale situacije, da je predlog za odlog izvršbe vložil aprila 2024 in do danes ni storil ničesar, da bi si uredil stanovanjsko problematiko (34. točka obrazložitve sklepa). Pravilno je zaključilo, da dolžnik ni izkazal pogojev za odlog izvršbe po 2. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ. Odlog izvršbe za predlagano časovno obdobje 12 mesecev je dejansko že dosegel, saj je predlog vložil 8. 4. 2024 in sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep 18. 7. 2025, pravnomočen pa je postal šele po zavrnitvi obravnavane pritožbe 11. 3. 2026, kar je skoraj 2 leti od predloga.

12.Dolžnik se neutemeljeno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-1-171/16-15, saj so se skladno z odločbo v noveli ZIZ-M spremenili pogoji za odlog izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo spremenjeno 2. točko drugega odstavka 71. člena ZIZ. Poleg tega je bila z odločbo Ustavnega sodišča odpravljena zakonska časovna omejitev odloga izvršbe za 3 mesece in le enkrat, v obravnavanem primeru pa sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu, ker dolžnik ni izpolnil zakonskih pogojev, zato utemeljeno ni presojalo čas trajanja odloga.

13.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

14.Upnik se je v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelil do navedb, zato so bili stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je upniku priznalo nagrado za pritožbo 300 točk po 7. točki tar. št. 31 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) v zvezi z tretjo alinejo 2. točke tar. št. 19 OT (ne v presežku do priglašenih 1.100 točk) in materialne stroške 6 točk po tretjem odstavku 11. člena OT, skupaj 223,99 EUR. V primeru zamude tečejo zakonske zamudne obresti od prvega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ in prvi odstavek 378. člena OZ ter Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS št. 1/2006).