Jedro

V porazdelitvi bremena v razmerju 55 % za predlagatelja in 45 % za nasprotno udeleženko so ustrezno ovrednotene vse s strani sodišča ugotovljene okoliščine, in sicer, da deklici pri vsakem od staršev preživita enako časa ter da sta oba udeleženca enakopravno in enakovredno vključena v vse vidike življenja skupnih otrok, da je razmerje dohodkov udeležencev iz naslova delovnega razmerja približno 65 % predlagatelj in 35 % nasprotna udeleženka, da premoženja predlagatelja iz naslova denarnih prihrankov in prihrankov v vrednostnih papirjih znaša okoli 110.000 EUR, premoženje nasprotne udeleženke pa okoli 70.000,00 EUR oziroma 60.000 EUR, da je predlagatelj lastnik velike in relativno nove enodružinske hiše, nasprotna udeleženka pa je tretjinska lastnica več nepremičnin, od katerih ena predstavlja veliko hišo, praktično na nabrežju jezera, da predlagatelj biva v lastniški nepremičnini, nasprotna udeleženka pa nima dokončno urejenega stanovanjskega vprašanja, zato ima stanovanje najeto in zanj plačuje najemnino, da imata udeleženca primerljive druge stroške z lastnim preživljanjem ter sta oba lastnika vozila povprečnega cenovnega razreda.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je naslov stalnega prebivališča mladoletnih otrok B. A. in C. A. na naslovu očeta A. A. ter da je naslov njunega začasnega prebivališča na naslovu matere B. B. (I. točka izreka). V II. do V. točki izreka je določilo preživninsko obveznost udeležencev postopka do mladoletnih otrok ter način njene izpolnitve. Nadalje je odločilo je, da uveljavlja otroški dodatek nasprotna udeleženka, ki polovico prejetega zneska v roku 8 dni od prejema nakaže na predlagateljev račun, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka). Kar sta udeleženca postopka predlagala več ali drugače, je zavrnilo (VII. točka izreka) ter še sklenilo, da vsak udeleženec nosi svoje in do sedaj plačane skupne stroške postopka (VIII. točka izreka).

2. Zoper sklep o določitvi preživnine (II. do V. točka izreka) se iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledične nepravilne uporabe materialnega prava in kršitve procesnih pravil pritožuje nasprotna udeleženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njenemu predlogu, kot je naveden v III. točki pritožbe oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

Izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje glede preživninskih zmožnosti strank postopka, pri čemer ugotovljene potrebe mladoletnih deklic ostajajo nesporne. Zmotna je tudi ocena prvostopenjskega sodišča glede porazdelitve preživninskega bremena med strankama postopka v razmerju 55 % za predlagatelja in 45 % za nasprotno udeleženko.

Pojasnjuje, da je v času pritožbenega roka izvedela, da ji delovno razmerje na Osnovi šoli X. ne bo podaljšano in bo torej ostala brez zaposlitve. Nasprotna udeleženka se zaveda, da gre za pritožbeno novoto, pa vendar ne gre za nepomembno okoliščino, kar bi prvostopenjsko sodišče ob dejstvu, da je nasprotna udeleženka imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, tudi lahko vzelo v obzir.

Sodišče prve stopnje je dohodke nasprotne udeleženke ocenilo na 1.500 EUR mesečno in zaključilo, da je pričakovati, da bodo njeni prihodki v prihodnje enaki. Njeni prihodki v bodoče ne bodo enaki, saj bo nasprotna udeleženka od 1. 9. dalje brezposelna, poleg tega pa je bila tudi ocena prihodkov napačna, saj je v nasprotuje z listinskimi dokazi. Prihodki nasprotne udeleženke so namreč v letih 2021 in 2022 znašali okvirno največ 1.400 EUR. Tako je na primer plača nasprotne udeleženke za mesec januar 2022 znašala 1.348,38 EUR, za mesec december 2021 je prihodek znašal 1.207 EUR, za mesec november 2021 je prihodek znašal 1.289 EUR. Dohodki izplačani pred avgustom 2021 pa so vsebovali krizni dodatek, na kar nasprotna udeleženka v prihodnosti ne more več računati. Že zgolj zaradi navedenega je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo, saj je ugotovitev glede prihodkov nasprotne udeleženke iz naslova plače v nasprotju z listinskimi dokazi v spisu.

Sodišče prve stopnje je v preživninsko zmožnost nasprotne udeleženke upoštevalo tudi njen 1/3 delež na nepremičninah k. o. 0000. Gre za starejšo vikend hišo, ki je potrebna celovite obnove. Navedene nepremičnine v D. ne more oddajati, ker nima soglasja preostalih solastnikov. Opozarja, da je samostojna prodaja deleža nasprotne udeleženke na trgu nezanimiva oziroma praktično neizvedljiva. Sodišče je vrednost solastninskega deleža na nepremičnini v D. bodisi ovrednotilo v višini stanovanjske hiše predlagatelja v E. oziroma je ocenilo, da bi nasprotna udeleženka z oddajanjem hiše v D. v najem ob upoštevanju njenega 30 % solastninskega deleža lahko pridobivala prihodek najmanj v višini 1.400 EUR neto mesečno (kolikor znaša razlika med prihodki predlagatelja in nasprotne udeleženke). Za sodišče bi moralo biti pri odločanju o preživnini ključno, koliko posamezni zavezanec mesečno zasluži in se torej mesečni zaslužek uporabi kot glavni kriterij za določitev preživnine. Ostali kriteriji so bolj ali manj zanemarljivi. Nasprotna udeleženka je v svoji laični vlogi res podala predlog delitve bremena 60 proti 40, vendar je bila v zmoti glede razumevanja delitve. Pojasnjuje, da je na naroku 27. 1. 2023 podlegla pritiskom predlagatelja glede delitve otroškega dodatka. Dogovor okoli delitve otroškega dodatka je nasprotna udeleženka razumela tako da, ali pristane na delitev otroškega dodatka in s tem ohrani tudi pravico do polovice olajšave za VDČ, v nasprotnem primeru pa je do olajšave za VDČ upravičen le predlagatelj. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje preživninsko breme določiti v razmerju 70 % proti 30%.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

Nasprotna udeleženka je zaposlena na Osnovni šoli Y., kar izhaja iz njihove spletne strani. Splošno znano je tudi dejstvo, da je trenutno v državi največje povpraševanje po učiteljih in tudi če bi bila nasprotna udeleženka brezposelna (pa ni), bi si zaposlitev lahko takoj našla. Ocena sodišča glede porazdelitve preživninskega bremena je pravilna. Zavzemanje nasprotne udeleženke, ki je solastnica vile tik ob jezeru v D., da se navedeno premoženje izvzame ter da ne more tega premoženja oddajati, je neutemeljeno, ker je bila vila oddajanja turistom tudi v času, ko sta bila predlagatelj in nasprotna udeleženka še v razmerju in se je od oddaje navedene vile pridobival dohodek. Nasprotna udeleženka je najela stanovanje veliko več kot 80 m2, ki zajema tudi višje stroške upravljanja in vzdrževanja, česar seveda ne bi storila, če ne bi imela denarja. Dogovor glede otroškega dodatka je bil sklenjen pred sodnico, ki je presojala korist otrok, na naroku pa je nasprotna udeleženka imela tudi pooblaščenca pravnega strokovnjaka. Izpostavlja še, da se je nasprotna udeleženka že na naroku 11. 5. 2020 strinjala s tem, da je porazdelitev preživninske obveznosti 55 % proti 45 % ter se je strinjala tudi z višino preživnine 70 EUR za vsakega otroka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je skrbno in natančno presodilo vprašanje tako predlagateljevih preživninskih zmožnosti, kot tudi zmožnosti nasprotne udeleženke. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve in obrazložitve prvega sodišča. Na pritožbene navedbe je v celoti odgovorilo že sodišče prve stopnje in se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

6. Sodišče prve stopnje očitane kršitve iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni storilo. Pritožbeno sodišče se strinja s prvim sodiščem, da prihodek nasprotne udeleženke v letih 2021 in 2022 znaša v povprečju okoli 1.500 EUR. Kot je pravilno pojasnilo, je v navedenem znesku upoštevano po eni strani obdobje, ko je bila nasprotna udeleženka zaposlena za krajši delovni čas, v času izdaje sodbe pa je bila zaposlena za polni delovni čas, po drugi strani pa obdobje, ko je prejemala krizni dodatek, zato je pravilno predvidevanje sodišča prve stopnje, da bodo njeni povprečni dohodki v prihodnje podobni. Glede zatrjevanja, da ji je delovno razmerje na Osnovni šoli X. ne bo podaljšano, zaradi česar je ostala brez zaposlitve, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre za okoliščino, ki je nastala po izdaji izpodbijanega sklepa. Sicer pa kot izhaja iz s strani nasprotnega udeleženca predloženega dokaza v odgovoru na pritožbo, je nasprotna udeleženka že dobila zaposlitev na Osnovni šoli Y. 7. Sodišče prve stopnje pravilno pri ugotavljanju zmožnosti zavezancev ni upoštevalo le mesečnega zaslužka zavezancev, temveč vse njune materialne in pridobitne zmožnosti, torej tudi splošno premoženjsko stanje ter možnosti za pridobivanje dohodkov, kar je nasprotni udeleženki v 80. točki obrazložitve sklepa pojasnilo že sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je zato v preživninsko zmožnost nasprotne udeleženke pravilno upoštevalo tudi njen tretjinski delež na nepremičnini 0000, ki meri 4.058 m2, in na kateri se nahaja stavba na naslovu D. Gre za atraktivno in elitno lokacijo (glej Google Maps) tik ob jezeru, zato je pritožbeno sodišče prepričano, da je vrednost navedene nepremičnine občutno višja, kot je njena vrednost ocenjena po GURS-u. Razloge za upoštevanje navedene nepremičnine v pritožničino preživninsko zmožnost je prvo sodišče navedlo v 44. in 86. točki obrazložitve sklepa. Z razlogi se pritožbeno sodišče strinja. Sodišče prve stopnje se je zavedalo, da je nasprotna udeleženka le solastnica navedene nepremičnine, vendar pa nasprotna udeleženka ni trdila, da bi iz naslova lastništva te ali drugih nepremičnin sploh poskušala pridobivati kakšen dohodek oziroma, da bi si za to resno prizadevala. Nenazadnje je mogoče v nepravdnem postopku zahtevati tudi sodno delitev nepremičnine, če med solastniki ne obstaja soglasje o razdelitvi.

8. Neutemeljen je tudi očitek o napačni porazdelitvi preživninskega bremena med udeležencema postopka. V porazdelitvi bremena v razmerju 55 % za predlagatelja in 45 % za nasprotno udeleženko so ustrezno ovrednotene vse s strani sodišča ugotovljene okoliščine, in sicer, da deklici pri vsakem od staršev preživita enako časa ter da sta oba udeleženca enakopravno in enakovredno vključena v vse vidike življenja skupnih otrok, da je razmerje dohodkov udeležencev iz naslova delovnega razmerja približno 65 % predlagatelj in 35 % nasprotna udeleženka, da premoženja predlagatelja iz naslova denarnih prihrankov in prihrankov v vrednostnih papirjih znaša okoli 110.000 EUR, premoženje nasprotne udeleženke pa okoli 70.000,00 EUR oziroma 60.000 EUR, da je predlagatelj lastnik velike in relativno nove enodružinske hiše v E., nasprotna udeleženka pa je tretjinska lastnica več nepremičnin v D., od katerih ena predstavlja veliko hišo, praktično na nabrežju jezera, da predlagatelj biva v lastniški nepremičnini, nasprotna udeleženka pa nima dokončno urejenega stanovanjskega vprašanja, zato ima stanovanje najeto in zanj plačuje najemnino, da imata udeleženca primerljive druge stroške z lastnim preživljanjem ter sta oba lastnika vozila povprečnega cenovnega razreda.

9. Na pritožbene navedbe glede odločitve o prejemu otroškega dodatka, pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj se zoper VI. točko izreka sklepa nasprotna udeleženka ni pritožila, zato je v tem delu sklep postal pravnomočen.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).