Jedro

V položaju prezadolženosti bi ravnanje dolžnika, ki bi razpolagal s stavbno pravico oziroma bi jo obremenil, predstavljalo kršitev 34. člena ZFPPIPP. Dolžniku se zato z začasno odredbo prepoveduje ravnanje, ki bi bilo v nasprotju z določbami ZFPPIPP, torej protipravno. V takem primeru omejitev razpolagalnega upravičenja imetniku upravičenja ne more povzročati (pravno priznane) škode.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne ugovor dolžnika z dne 18. 11. 2021 zoper sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. St ... z dne 4. 11. 2021, ter da ostane začasna odredba v celoti v veljavi.

2. Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo dolžnik. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugovoru dolžnika ugodi. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

3. Predlagatelj - upnik A. d. o. o. (nadalje: upnik) je vložil odgovor na pritožbo dolžnika. Navaja, da je dolžnikova pritožba v celoti neutemeljena. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je upnik 25. 10. 2021 predlagal začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, o katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo. Hkrati je predlagal tudi predmetno začasno odredbo, ki jo je sodišče prve stopnje izdalo dne 4. 11. 2021 in traja do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka. Z začasno odredbo izdano v zavarovanje denarne terjatve upnika, je dolžniku prepovedalo odtujiti ali obremeniti stavbno pravico ID znak: stavbna pravica 0000 – 0001 do celote (1/1) z vknjižbo prepovedi v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je nato z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o začasni odredbi. Ugotovilo je, da sta dolžnik in upnik poslovno sodelovala na podlagi Pogodbe o izvedbi gradbenih del ter da je upnik izvedel določna gradbena dela na objektu dolžnika. Upnik je za plačilo teh del izdal dolžniku dva računa, in sicer račun št. 1/19 z dne 3. 7. 2019 v višini 31.359,85 EUR, glede katerega teče pravdni postopek ter račun št. 2/19 z dne 30. 8. 2019 v višini 16.433,38 EUR, ki ga je dolžnik v celoti zavrnil. Dolžnik je dne 3. 8. 2019 delno poravnal prvi račun v višini 15.000,00 EUR, drugega računa pa ni plačal. Sodišče prve stopnje je ugotovilo še, da iz elektronskega sporočila lastnice dolžnika z dne 14. 7. 2019 izhaja, da bo plačilo (prvega) računa izvedeno najkasneje v roku 10 dni. V sporočilu ni bilo omenjeno, da bo plačilo izvedeno le delno, prav tako iz sporočila ne izhaja nobeno pogojevanje plačila računa z nadzornikovo potrditvijo gradbene dokumentacije. Na podlagi navedenega je sklenilo, da je upnik najmanj s stopnjo verjetnosti izkazal, da obstoji njegova terjatev do dolžnika.

6. V zvezi z drugim pogojem za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil dolžnik ustanovljen z namenom investicije v izgradnjo predmetne stavbe in prodaje le-te. Dolžnik že več let ne posluje in nima prihodkov ter je prezadolžen, stavbna pravica pa je njegovo edino premoženje. B. B. je edina lastnica nepremičnine, ki je obremenjena s stavbno pravico dolžnika in je hkrati tudi edina lastnica dolžnika. B. B. ter dolžnik bi zato lahko sklenila sporazum o predčasnem prenehanju stavbne pravice. Slednjo bi dolžnik lahko tudi prenesel na koga drugega ter tako ostal brez premoženja za poplačilo upnikov. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega sklenilo, da je upnik uspel izkazati, da je zaradi dolžnikovih dejanj izpolnjen tudi pogoj nevarnosti za realizacijo njegove terjatve.

7. Poleg tega je sodišče sklenilo, da je upnik uspel verjetno izkazati, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo. Poudarilo je, da je stečajni postopek hiter. Z izdano začasno odredbo je prepovedana le odtujitev in obremenitev stavbne pravice. Z njo ni poseženo niti v imetništvo stavbne pravice, kot tudi ne v poslovanje dolžnika. Stavba še ni dokončana, gradbena dokumentacija ni urejena, zato prepoved odtujevanja in obremenjevanja stavbne pravice tudi v samo prodajo (še) ne posega.

8. Dolžnik v pritožbi najprej izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik verjetno izkazal svojo terjatev do dolžnika (drugi odstavek 240. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 270. člena ZIZ). Navaja, da je upnik določena dela res izvedel, vendar pa naj bi jih dolžnik s plačilom v višini 15.000,00 EUR v celoti plačal, saj dela niso bila dokončana. Poleg tega naj bi bila dela izvedena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem oziroma naj bi imela napake. Navaja, da gradbena dokumentacija ni bila vodena sproti, niti ni bila podpisana s strani nadzornika.

9. Po presoji pritožbenega sodišča pa temu pritožbenemu očitku ni mogoče pritrditi, saj je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je uspel upnik s stopnjo verjetnosti izkazati svojo terjatev do dolžnika. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je upnik za izvedena dela dolžniku izstavil dva računa, in sicer račun št. 1/19 z dne 3. 7. 2019 za gradbena dela – dobavo materiala ter izvedbo zunanje ureditve (zunanje stopnišče in mejni podporni zidovi) v višini 31.359,85 EUR ter račun št. 2/19 z dne 30. 8. 2019 za gradbena dela – dobava materiala ter izvedba zunanje kanalizacije v višini 16.433,38 EUR. Priloga računa št. 1/19 z dne v višini 31.359,85 EUR je bila kumulativna situacija z dne 3. 7. 2019, iz katere izhaja zadeva: „kumulativna situacija zunanjega stopnišča, podpornih zidov brez kanalizacije“ (podčrtala MJ). Predmet računa št. 1/19, ki ga je dolžnik 3. 8. 2019 delno poravnal s plačilom zneska 15.000,00 EUR, torej ni bila izvedba kanalizacije. Upnik je šele kasneje, dne 30. 8. 2019, izdal račun št. 2/19, s kumulativno situacijo kanalizacije z dne 26. 8. 2019 ter z njim zaračunal dolžniku opravo gradbenih del – dobavo materiala ter izvedbo zunanje kanalizacije v višini 16.433,38 EUR. Ta račun je dolžnik zavrnil z dopisom z dne 20. 9. 2019 iz katerega izhaja, da račun zavrača, saj dela niso dokončana in ker ni prejel gradbene dokumentacije. Računa št. 2/19 torej dolžnik ni zavrnil zato, ker bi bila izvedba zunanje kanalizacije že plačana. Trditve v pritožbi, da naj bi dolžnik s plačilom 15.000,00 EUR delno plačal tudi izvedbo kanalizacije se tako izkažejo kot neutemeljene, saj dolžnik računa št. 2/19 niti delno ni poravnal. Navedeno logično izhaja tudi iz dejstva, da je znesek 15.000,00 EUR plačal dne 3. 8. 2019, torej preden mu je bil račun št. 2/19 sploh izstavljen. Pritožbeno neizpodbijana pa je ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bila dela kanalizacije (vsaj delno) izvedena,1 zato je bil dolžnik dolžan plačati upniku vsaj nesporni del zneska2 po računu št. 2/19. 10. Nadalje je iz ugotovljenega dejanskega stanja tudi razvidno, da je dolžnik račun št. 1/2019 plačal zgolj delno. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje iz elektronske pošte B. B. z dne 14. 7. 2019 izhaja, da bo zaradi nepričakovane zakasnitve priliva sredstev plačilo računa izvedeno najkasneje v roku 10 dni oziroma do 25. 7. 2019. Iz navedenega e-sporočila tako izhaja, da je bil razlog za zamudo pri plačilu računa zakasnitev priliva sredstev, ne pa napaka pri izvedbi del oziroma ostale sedaj očitane pomanjkljivosti pri izvedbi del. Pritožbena navedba, da naj bi bila obljuba plačila računa podana pod predpostavko, da bo nadzornik potrdil gradbeno dokumentacijo, je torej prav tako neutemeljena, saj to iz priloženega elektronskega sporočila ne izhaja. Po presoji pritožbenega sodišča dolžnik dokazne ocene izvedenih dokazov s pritožbenim sklicevanjem na elektronsko sporočilo z dne 14. 7. 2019 ni uspel izpodbiti.

11. Pritožbene navedbe, da dela niso bila dokončana, da imajo napake ter so bila izvedena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, kot tudi, da so bila zaračunana v bistveno večjih količinah, pa glede višine niso konkretizirane, zato dolžnik z njimi ne more uspeti. Kot opozarja upnik bi bil dolžnik po Pogodbi o izvedbi gradbenih del dolžan podati konkreten ugovor v roku 8 dni od prejema računa, v katerem bi navedel za kateri znesek, v katerem delu in iz katerega razloga izpodbija račun, česar pa ni storil. Glede na investitorjevo obveznost nadzora gradnje (13. člen GZ-1), se dolžnik zgolj s trditvami, da upnik gradbene dokumentacije ni vodil sproti ter da ta s strani nadzornika ni podpisana, v tem postopku ne more uspešno razbremeniti dolžnosti, da poda konkretiziran ugovor. Iz navedenega razloga je sodišče prve stopnje tudi izvedbo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika ter priče B. B. utemeljeno zavrnilo. Po presoji pritožbenega sodišča je zato pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je uspel upnik s stopnjo verjetnosti izkazati, da obstoji njegova terjatev do dolžnika iz naslova plačila po Pogodbi o izvedbi gradbenih del. 12. Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve se zahteva subjektivna in konkretna nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. Zahteva se torej izkaz dolžnikovega delovanja. Ne zadošča objektivna možnost, da bo dolžnik s svojim premoženjem razpolagal.3 Po presoji pritožbenega sodišča zato drži pritožbeni očitek, da upnik ni uspel konkretizirati in izkazati nevarnosti, da bi bila zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 270. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 240. člena ZFPPIPP). Ne glede na navedeno pa je, po presoji pritožbenega sodišča, odločitev sodišča v izpodbijanem sklepu pravilna, saj je uspel upnik verjetno izkazati, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 270. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 240. člena ZFPPIPP).

13. Kot je navajal upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe so dolžnikovi čisti prihodki od prodaje od 2015 do 2020 znašali 0,00 EUR. Stavbna pravica predstavlja edino dolžnikovo premoženje. V bilanci stanja na dan 30. 12. 2020 pa je dolžnik izkazoval obveznosti v višini 267.606,86 EUR. Sodišče prve stopnje je trditvam upnika sledilo ter sklenilo, da je dolžnik prezadolžen. V takem položaju bi, po presoji pritožbenega sodišča, ravnanje dolžnika, ki bi razpolagal s stavbno pravico oziroma bi jo obremenil,4 predstavljalo kršitev 34. člena ZFPPIPP.5 Dolžniku se zato z začasno odredbo prepoveduje ravnanje, ki bi bilo v nasprotju z določbami ZFPPIPP, torej protipravno. Po presoji pritožbenega sodišča v takem primeru omejitev razpolagalnega upravičenja imetniku ne more povzročati (pravno priznane) škode. Poleg tega zakon določa, da mora sodišče o predlogu za začetek stečajnega postopka odločati hitro (48. člen ZFPPIPP). Dolžnik pa hkrati tudi sam navaja, da objekta zaradi nedokončanosti ter napak ne more prodati. Vse navedeno govori v prid presoji, da dolžnik zaradi izdane začasne odredbe ne bo pretrpel nobene škode. Iz navedenih razlogov je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je s tem izkazan tudi pogoj po tretjem odstavku 270. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da lahko dolžnik, v kolikor bi se tekom odločanja o začetku stečajnega postopka okoliščine spremenile, predlaga drugo sredstvo zavarovanja (npr. soglasje sodišča kot predpostavko za veljavnost pravnih poslov dolžnika), če to zadošča za zavarovanje upnikove terjatve.6

14. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 165. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Z odgovorom na pritožbo upnik k odločitvi pritožbenega sodišča ni prispeval, zato tudi on nosi svoje stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Dolžnik tudi sam v pritožbi potrjuje, da je bil izveden priključek cevi na javno omrežje. Pojasnjuje pa, da dela niso bila končana, saj zaradi nepredložitve dokumentacije sam objekt ni bil priključen na javno omrežje. 2 Če naročnik izpodbija del prejete situacije, plača nesporni znesek v roku iz prvega odstavka te uzance (Uzanca 63/2 PGU). Overovitev situacije po naročniku ni pogoj za plačilo na njeni podlagi (Uzanca 65 PGU). 3 Komentar 270. člena ZIZ, E paket ZIZ. 4 Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo ali pod tujo nepremičnino (prvi odstavek 256. člena SPZ). Stavbna pravica je prenosljiva (tretji odstavek 256. člena SPZ). Stavbna pravica se lahko zastavi (prvi odstavek 264. člena SPZ). 5 Iz prvega odstavka 34. člena ZFPPIPP izhaja, da družba, ki postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP), med katere sodijo npr. plačila tekočih stroškov rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno). Ko postane družba insolventna, poslovodstvo ne sme opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani (tretji odstavek 34. člena ZFPPIPP). Za dejanja, ki so prepovedana, veljajo tudi pravna dejanja, ki bi bila v stečajnem postopku izpodbojna po 271. členu ZFPPIPP. 6 Neža Pogorelčnik Vogrinc: Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana 2015, str. 154.