Jedro

Obrazložitev, ki ne navaja relevantnih dejstev, iz katerih izhaja zaključek organa, da je zaradi poseka prišlo do onemogočenja trajnega in optimalnega delovanja gozda ali onemogačanja uresničevanja njegovih funkcij ter tudi ne, katere določbe predpisa omogočajo tak zaključek, ne zadostuje standardu minimalne obrazložitve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Zavoda za gozdove Slovenije, št. 3408-04-0828/F002/11 z dne 11. 8. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo določil, da mora tožnik na parc. št. 1009/1 k.o. ... obnoviti gozd na površini 0,5 ha s sadnjo sadik višine in starosti, ki so navedene v tabeli pod točko c) izreka, pri čemer mora biti delo opravljeno do 15. 4. 2012 (točka a) 1. točke izreka); ter da mora 680 kosov sadik bukve obeležiti tako, da se pri vsaki sadiki v zemljo stabilno zabije hrastov ali kostanjev količek višine 60 – 80 cm. Delo mora biti opravljeno neposredno po opravljeni sadnji, najkasneje do 25. 4. 2012 (točka b 1. točke izreka); da je treba površino posaditi s sadikami drevesnih vrst ustreznega porekla in števila in sicer: bukve v starosti 2+0 (višina 50+ cm), 2000 sadik/ha, skupaj 500 ter smreka v starosti 2+2 (30-50 cm), 2000 sadik/ha, skupaj 500, pri čemer se sadike nabavijo v drevesnici z registracijo za vzgojo gozdnega reprodukcijskega materiala (točka c) 1. točke izreka); v točki č) izreka pa je podrobno opredeljen način sadnje sadik; pred pričetkom sadnje pa je potrebno pridobiti in posredovati na Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Krajevna enota ..., ustrezna spričevala o istovetnosti in kakovosti gozdnega reprodukcijskega materiala (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je bilo pri ogledu gozda ugotovljeno, da je treba v tem gozdu v skladu s 23. členom Zakona o gozdovih (ZG) zaradi zagotovitve trajnosti in biološke stabilnosti gozda obnoviti gozd in pri tem opraviti dela, ki so določena v izreku te odločbe, ker je lastnik gozda tožnik, ki je poleg skupno označenega drevja za posek, označenega s strani revirne gozdarke, za katero je bila dne 21. 4. 2010 izdana odločba, št. 3408-04-0828-a026/10, posekal še preostala neoznačena drevesa ter s tem v prvi polovici marca 2011 na površini 0,5 ha ogrozil nadaljnji obstoj gozda. Citira 16. točko 3. člena ZG (pravilno: 15. točko) in obrazlaga, da je stranka s protipravnim dejanjem povzročila opustošenje gozda na parceli, iz navedenega pa sledi, da je obnova gozda v izreku napisanimi gojitvenimi deli nujna za čimprejšnjo vzpostavitev biološkega ravnovesja in novega sestoja, ki bo zmogel opravljati opredeljene funkcije.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. 3. Tožnik izpodbija prvostopno odločbo uvodoma že iz razloga, ki ga je ugotovil drugostopni organ, ko je v obrazložitvi navedel, da je sklicevanje prvostopnega organa na to, da je opustošenje gozda povzročila stranka s svojim protipravnim ravnanjem, odvečno in v tem delu predstavlja zgolj obrazložitev z napačnimi razlogi. Opozarja, da sečnje gozda ni izvršil on. Gre nedvomno za dejstvo, ki je relevantno tudi iz stališča pravilne uporabe določila 23. člena ZG. V postopku pred prvostopnim organom, kakor tudi v kasnejšem drugostopnem postopku, pa tožniku ni bila dana možnost izjave, torej možnost, da bi v upravnem postopku z zaslišanjem pojasnil, da poseka gozda, kot se mu očita, ni izvršil. Poleg tega v postopku ni bilo ugotovljeno ključno dejstvo, ki je podlaga za pravilno uporabo 23. člena ZG, da je bil gozd opustošen v nasprotju s predpisi ali posekan na golo. Tudi če bi držale vse ugotovitve organov, v smislu, da je bilo v letu 2010 in v letu 2011 posekanih več dreves, kot je bilo predvideno z odločbo o odobritvi poseka z dne 21. 4. 2010, to še ne pomeni, da v primeru sečnje, ki presega odobreno, to predstavlja, da je gozd opustošen ali posekan na golo. Z odločbo o odobritvi poseka z dne 21. 4. 2010 je bil odobren posek določenega števila dreves, iglavcev in listavcev. Uradna oseba naj bi v tej zvezi naknadno ugotovila, da je bilo posekanih več dreves iglavcev in listavcev, kot je bilo odobreno. Ob navedenem pa ni bilo na nobeni instanci ugotovljeno, da je bil zaradi sečnje izvršeno opustošenje oziroma golosek gozda, kot opustošenje opredeljuje 15. točka 3. člena ZG. Ugotovitev, da je zaradi poseka prišlo do onemogočenja trajnega ali optimalnega delovanja gozda ali onemogočenja uresničevanja njegovih funkcij, pa je osnovna predpostavka za izdajo odločbe po prvem odstavku 23. člena ZG. Ker takšne ugotovitve organ ni navedel in ni ugotovil, je materialno pravno zmotna uporaba določil prvega odstavka 23. člena ZG. Za konkretni postopek pa je tudi bistvenega pomena lastništvo sporne nepremičnine, lastnik pa ni tožnik temveč druga oseba. Iz tega razloga odločba ni izvršljiva in je kot taka nična. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravne spise.

5. Tožba je utemeljena.

6. Po določbi prve alineje prvega odstavka 5. člena ZG se lastninska pravica na gozdovih izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija. Lastniku gozda se torej nalaga, da mora z gozdovi gospodariti v skladu s predpisi, načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po tem zakonu. Po določbi 14. točke 3. člena ZG je posek na golo odstranitev vsega gozdnega drevja v nepomlajenem sestoju, kjer ni predvidena sprememba namembnosti zemljišča in gre za površino, pri kateri je povprečna razdalja med nasprotnimi robovi preostalega sestoja večja od ene višine odraslega devja na tem rastišču. Po določbi 15. točke 3. člena ZG je opustošen gozd gozd, v katerem sta zaradi nepravilnih posegov pri gospodarjenju onemogočeni njegovo trajno in optimalno delovanje ter uresničevanje njegovih funkcij. V skladu z določbo prvega odstavka 23. člena tega zakona mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo.

7. Pri presoji izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da tožnik utemeljeno ugovarja, da iz izpodbijane odločbe ne izhajajo razlogi za ugotovitev, da je zaradi poseka prišlo do onemogočenja trajnega in optimalnega delovanja gozda ali onemogočenja uresničevanja njegovih funkcij, kar izhaja iz materialne določbe 15. točke 3. člena ZG, ki podaja definicijo opustošenga gozda. Ugotovitev, da je gozd opustošen ali pa posekan na golo, pa je podlaga za izdajo odločbe na podlagi prvega odstavka 23. člena ZG. Na tej določbi temelji tudi izpodbijana odločitev. Sodišče torej sledi ugovoru tožnika, da je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena ter se jo iz navedenega razloga ne da preizkusiti. Obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev in sicer obnovo gozda na določeni površini, z načinom izvedbe obnove. Po določbi prvega odstavka 214. člena ZUP obrazložitev odločbe obsega obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Ugotovljenih nepravilnosti ni odpravil niti pritožbeni organ, ki tudi sam zgolj citira 15. točko 3. člena ZG in določbo prvega odstavka 23. člena ZG, zapisnik o ogledu ter tožniku izdano odločbo z dne 21. 4. 2010. Taka obrazložitev obeh organov, ki ne navajata relevantnih dejstev, iz katerih izhaja zaključek organa, da je zaradi poseka prišlo do onemogočenja trajnega in optimalnega delovanja gozda ali onemogačanja uresničevanja njegovih funkcij ter tudi ne, katere določbe predpisa omogočajo tak zaključek, ne zadostuje standardu minimalne obrazložitve. Na podlagi navedenega izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, pomembnih za odločitev, zato se jo ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP ter jo je treba odpraviti že iz tega razloga. Sodišče se zato do ostalih tožbenih ugovorov opredeljuje zgolj podredno. Namreč glede na ugovor, da tožnik sečnje gozda ni izvršil, ugotavlja, da nasprotno izhaja iz zapisnikov Zavoda za godove. Glede trditve, da tožnik ni lastnik gozda, temveč je to druga oseba, pa je treba tožniku pojasniti, da se na podlagi prvega odstavka 23. člena ZG izda odločbo lastniku gozda, ki je bil lastnik v času izdaje odločbe. V zvezi s tem je tudi nepomemben ugovor, da sečnje ni izvedel sam. Kolikor bo v ponovnem postopku ugotovljeno, da potreba za izdajo odločbe, kot je izpodbijana, obstaja, bo to bremenilo ali tožnika ali pa njegovega pravnega naslednika, ni pa dolžnost organa, da ugotavlja pravega povzročitelja opustošenja.

8. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek.

9. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 285,00 EUR (25. člen ZUS-1), v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13), povečane za 22 % DDV. Stroške je dolžna povrniti tožena stranka v roku 15 dni od prejema sodbe.

10. Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.