Jedro

Uporaba telefona, ki zmanjšuje vidno in slušno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila, ne pomeni zgolj glasovnega oziroma tekstovnega komuniciranja. Ker iz izpodbijane sodbe izhaja, da je storilec mobilni telefon držal v roki na volanu, pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo uporabe mobilnega telefona niso utemeljeni.

Tudi pritožbenim trditvam, da sodišče prve stopnje ni z ničemer pojasnilo, da naj bi držanje telefon v roki zmanjševalo vidno in slušno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila, ni mogoče pritrditi, saj je zaključek o tem sodišče prve stopnje napravilo v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Ne glede na to, da je sicer res bolj skopo obrazložen, pa ob dejstvu, da gre glede na dikcijo prvega odstavka 35. člena ZPrCP1 za nižji dokazni standard, zadošča za zaključek o obstoju tudi tega zakonskega znaka prekrška po petem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZPrCP

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 135,00 EUR v roku in na način, kot bo določen v pozivu prekrškovnega organa.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) kot neutemeljeno ter odločilo, da je storilec dolžan plačati sodno takso odmerjeno na 90,00 EUR.

2.Zoper sodbo se pritožuje zagovornik storilca iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe, ugoditev ZSV ter ustavitev postopka, oziroma podredno ugoditev ZSV in izrek opomina. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je s plačilnim nalogom (PN) z dne 13. 4. 2023 storilec bil spoznan za odgovornega storitve prekrška po petem odstavku 35. člena ZPrCP, ki ga je storil s tem, ko je tega dne ob 17.30 uri vozil osebni avtomobil po glavni cesti iz smeri Negonja proti Tekačevem, pri tem pa se ni vzdržal vseh ravnanj, ki lahko zmanjšujejo njegovo slušno in vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila, saj je mobilni telefon z roko držal nad volanom vozila, kar sta opazila oba policista, ki sta v tistem času opravljala kontrolo prometa. Izrečena mu je bila globa v višini 250,00 EUR in 3 kazenske točke (KT).

5.Glede na trditve v storilčevi zahtevi za sodno varstvo (ZSV), da očitanega prekrška ni storil, saj uporablja prostoročno telefoniranje in telefona ne jemlje v roke, poleg tega je policistoma povedal in pokazal, da je telefon polnil in je bil odložen na sedežu v vozilu ter da na tem območju telefona ni mogoče uporabljati, ker ni signala, je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek z zaslišanjem storilca in obeh policistov (A. A. in B. B.) ter vpogledom v listinske dokaze. Pri tem je v posledici celovite dokazne ocene z gotovostjo ugotovilo, da je storilec dne 13. 4. 2023 ob 17.30 uri pri vožnji z osebnim avtomobilom mobilni telefon z roko držal nad volanom, kar sta opazila policista, ki sta v tistem času opravljala kontrolo prometa.

6.Pri tem je sodišče prve stopnje zaključilo, da je takšna uporaba telefona prepovedana, saj vožnja s telefonom v roki na volanu zmanjšuje zmožnost obvladovanja vozila.

7.6. Po dopolnjenem dokaznem postopku sodišče prve stopnje tako ni podvomilo v zaznavo policistov, izhajajočo iz opisa dejanskega stanja, da je storilec med vožnjo v desni roki v višini volana držal telefon. Ker sodbe o ZSV ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 66. člena ZP-1), je pritožbeno sodišče na take ugotovitve prvostopenjskega sodišča in sprejeto dokazno oceno, ki je po prepričanju pritožbenega sodišča logična in natančna, vezano. Pritožbeno sodišče tako v okviru pritožbenega postopka zoper sodbo o ZSV presoja le, ali je glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, le-to pravilno uporabilo materialne določbe ZP-1 ter določbe predpisa, ki določa prekršek, ali je pri tem storilo kakšno bistveno kršitev določb postopka ter ali je pravilno odmerilo sankcijo za storjeni prekršek.

8.Kot je razvidno iz pritožbenih navedb, storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja z navedeno ugotovitvijo in zatrjuje, da je telefon sam iskal signal ter pri tem izpostavlja, da se sodišče ni opredelilo do njegovega zagovora, da ima v avtu sistem prostoročnega telefoniranja ter da policista nista izpovedala, da je med vožnjo telefon uporabljal (v smislu glasovnega oziroma tekstovnega komuniciranja). S takimi navedbami storilec povsem jasno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato takim pritožbenim navedbam ne more slediti in na njihovi podlagi spremeniti izpodbijano odločitev. Na tem mestu pa zgolj dodaja, da pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje povsem izostala, saj so razlogi o verodostojnosti vseh izvedenih dokazov navedeni v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

9.Pri tem je pritožniku še pojasniti, da uporaba telefona, ki zmanjšuje vidno in slušno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila, ne pomeni zgolj glasovnega oziroma tekstovnega komuniciranja. Ker iz izpodbijane sodbe izhaja, da je storilec mobilni telefon držal v roki na volanu, pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo uporabe mobilnega telefona niso utemeljeni. Ker storilec v postopku z ZSV ni zatrjeval, da se je pogovarjal po telefonu preko sistema prostoročnega telefoniranja (temveč da je telefon polnil in je bil odložen na sedežu v vozilu), pa se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opredeljevati do dejstva, da ima v avtu nameščen omenjeni sistem.

10.7. PN je bil v predmetnem postopku izdan na podlagi prvega odstavka 57. člena ZP-1 in vsebuje vse sestavine, ki jih kot bistvene določa tretji odstavek 57. člena ZP-1, prav tako pa je iz njega razvidno, da so bili prekršek in dokazi zanj storilcu predstavljeni na kraju prekrška. V tem primeru (ko se PN vroči storilcu na kraju prekrška) prekrškovni organ naknadno izda opis dejanskega stanja, ki je sestavni del PN in ki je bil glede na podatke spisa izdan tudi v predmetnem postopku. Sicer res ni bil vročen storilcu, vendar pa ob tem, ko so bili storilcu prekršek in dokazi zanj predstavljeni že na kraju prekrška, sodišče druge stopnje ne zazna, da bi to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost izpodbijane sodbe, prav tako tega konkretizirano ne zatrjuje pritožnik. Smiselno očitana kršitev po drugem odstavku 155. člena ZP-1 je vsled navedenemu neutemeljena.

11.8. V nadaljevanju pritožba izpostavlja odločbo VSM PRp 231/2023 z dne 30. 11. 2023 ter obširno povzema njeno obrazložitev. Sodišču prve stopnje očita, da je napačno uporabilo določbo petega odstavka 35. člena ZPrCP, ker ni z ničemer pojasnilo, da naj bi držanje telefona v roki zmanjševalo vidno in slušno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.

12.Takim pritožbenim trditvam ni mogoče pritrditi, saj je zaključek o tem sodišče prve stopnje napravilo v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Ne glede na to, da je sicer res bolj skopo obrazložen, pa ob dejstvu, da gre glede na dikcijo prvega odstavka 35. člena ZPrCP1 za nižji dokazni standard, zadošča za zaključek o obstoju tudi tega zakonskega znaka prekrška po petem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZPrCP (primerjaj tudi 11. točko obrazložitve VSM Sklep PRp 231/2023).

13.9. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je storilcu dokazano, da je med vožnjo na volanu v roki držal mobilni telefon, kar bi lahko zmanjševalo njegovo zmožnost obvladovanja vozila, in s tem izpolnil objektivne zakonske znake očitanega mu prekrška, mu je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno očitalo, da je pri tem ravnal z eventualnim naklepom. Ker je nadalje ugotovilo tudi, da je bila storilcu izrečena globa v predpisani višini, je pravilno in utemeljeno zavrnilo storilčevo ZSV zoper izpodbijani plačilni nalog in slednjega potrdilo.

14.10. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

15.11. Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče storilcu na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 135,00 EUR, ki jo mora plačati v roku in na način, kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.

16.V posledici pritožbenega neuspeha je tudi zagovornikovo zavzemanje za povrnitev pritožbenih stroškov neutemeljeno.

-------------------------------

1...vzdržati vseh ravnanj, ki bi zmanjševala njuno slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.

Zveza:

Zakon o pravilih cestnega prometa (2010) - ZPrCP - člen 35, 35/5 Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 66, 66/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.