Jedro

Iz podatkov upravnih spisov ni razvidno, da bi pred izdajo odločbe prvostopni organ tožnika seznanil z nameravano izdajo odločbe v vsakem posamičnem primeru in mu dal možnost izjave pred njeno izdajo, s čimer je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP oziroma 146. člena ZUP. Po presoji sodišča pogoji za izdajo izpodbijanih odločb po skrajšanem postopku po 144. členu ZUP niso bili izpolnjeni.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Zavoda za gozdove Slovenije št. 3408-09-2509-B003/15 z dne 2. 2. 2015, odločba Zavoda za gozdove Slovenije št. 3408-09-2509-B004/15 z dne 2. 2. 2015, odločba Zavoda za gozdove Slovenije št. 3408-09-2509-B006/15 z dne 2. 2. 2015, odločba Zavoda za gozdove Slovenije št. 3408-09-2509-B007/15 z dne 2. 2. 2015, odločba Zavoda za gozdove Slovenije št. 3408-09-2509-B008/15 z dne 2. 2. 2015, odločba Zavoda za gozdove Slovenije št. 3408-09-2509-B009/15 z dne 2. 2. 2015, odločba Zavoda za gozdove Slovenije št. 3408-09-2509-B010/15 z dne 2. 2. 2015, odločba Zavoda za gozdove Slovenije št. 3408-09-2511-B001/15 z dne 2. 2. 2015, odločba Zavoda za gozdove Slovenije št. 3408-09-2511-B002/15 z dne 2. 2. 2015, odločba Zavoda za gozdove Slovenije št. 3408-09-2511-B003/15 z dne 2. 2. 2015, odločba Zavoda za gozdove Slovenije št. 3408-09-2512-B001/15 z dne 2. 2. 2015, odločba Zavoda za gozdove Slovenije št. 3408-09-2512-B002/15 z dne 2. 2. 2015, odločba Zavoda za gozdove Slovenije št. 3408-09-2512-B008/15 z dne 2. 2. 2015, odločba Zavoda za gozdove Slovenije št. 3408-09-2512-B009/15 z dne 2. 2. 2015, odločba Zavoda za gozdove Slovenije št. 3408-09-2512-B010/15 z dne 2. 2. 2015, odločba Zavoda za gozdove Slovenije št. 3408-09-2512-B011/15 z dne 2. 2. 2015, odločba Zavoda za gozdove Slovenije št. 3408-09-2512-B012/15 z dne 2. 2. 2015, se odpravijo in se zadeve vrnejo istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanimi odločbami (ki se razlikujejo v izreku glede označbe nepremičnin, za katere veljajo) je prvostopni organ odločil, da mora lastnik gozda Republika Slovenija oziroma tožnik v … opraviti oziroma zagotoviti izvedbo naslednjih potrebnih gojitvenih del in varstvenih del za zaščito pred divjadjo in sicer nego mladja in nego gošče oziroma nego mladja ali nego gošče v tam navedeni površini do 31. 12. 2015 (1. točka izreka) in da pritožba ne zadrži njene izvršitve (2. točka izreka). V obrazložitvi je organ navedel, da je bilo po prvem odstavku 17. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) in na podlagi usmeritev iz gozdnogojitvenih načrtov pri rednem opravljanju dejavnosti gozdarske službe ugotovljeno, da je treba v izreku navedenih lokacijah in obsegu opraviti našteta gojitvena dela in varstvena dela za zaščito pred divjadjo. Zaradi ohranitve in zagotavljanja trajnosti gozda je treba dela opraviti v roku in na način, kot je določeno v izreku te odločbe. V nadaljevanju je še podrobneje opredelil, katera dela sodijo v nego gošče oziroma nego mladja. Če dela ne bodo opravljena v roku in na način, kot je naveden v izreku odločbe, je dolžan njihovo izvedbo zagotoviti prvostopni organ.

2. Drugostopni organ je s svojimi odločbami zavrnil pritožbe tožnika in potrdil odločitve prvostopnega organa, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodal, da prvostopni organ ni prekoračil svojih pooblastil, ker je odločal na podlagi 17. člena ZG, ne gre pa tudi za tako upravno zadevo, za katere uvedbo postopka bi bila potrebna zahteva stranke.

3. Tožnik je v tožbi uvodoma navedel, da gre pri izdaji izpodbijanih odločb za odločbe tipa B, da se prvostopni organ sam sklicuje na 17. člen in 36. a člen ZG, da tožnik za izdajo izpodbijanih odločb ni podal nobene pobude, zahteve ali se z izdajo kako drugače strinjal. Tožnik gospodari z večino gozdnih zemljišč v RS, zaradi česar s prvostopnim organom medsebojno sodeluje. V vseh letih je tožnik prejel le odločbe tipa B, za katere izdajo je sam zaprosil. Tožnik meni, da če bi za izdajo teh odločb obstajal javni interes, kar naj bi pripeljalo do ukrepanja organa po uradni dolžnosti, bi se prvostopni organ že kdaj poslužil te možnosti. Gojitvena in varstvena dela se namreč tekom let niso spreminjala. Sicer pa mora biti obstoj javnega interesa izkazan in ne zadošča zgolj trditev, pri vsakem ukrepu pa je moč najti vsaj kanček javnega interesa. V primeru, ko pa organ želi upravičiti svoj poseg v sfero lastnika gozda po uradni dolžnosti, pa je treba ta javni interes izkazati v večji meri, torej da prevlada nad zasebnim, le tako je lahko preizkusiti, ali je bilo postopanje organa po uradni dolžnosti (kar je izjema po 126. členu ZUP) utemeljeno. Odločbe se pa tudi nikjer ne sklicujejo na javni interes, temveč ga omenja drugostopni organ, torej to pri prvostopnih odločbah ni igralo nobene vloge. Kljub temu, da tožnik gospodari z gozdovi, pa mu ni mogoče naprtiti vsega, kar bi bilo za gozd po temelju sicer res koristno, hkrati pa ni tako zelo koristno oziroma nujno, da bi terjalo izdajo odločb po uradni dolžnosti. Tožnik gospodari z gozdovi, poleg tega ima zakonsko opredeljene naloge, to pa vsekakor ni izvedba gojitvenih in varstvenih del v gozdovih. Takšna dela torej pomenijo hud poseg v diskrecijo tožnika kot strokovne institucije, poleg tega pomenijo hud poseg v finančno situacijo tožnika. Pravna podlaga za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, ki je izjema, mora biti jasna in nedvoumna, sicer velja načelo, da se postopek uvede na zahtevo stranke. ZG v 17. členu ne omenja uvedbe postopka po uradni dolžnosti, na drugih mestih pa pove, da se lahko postopek uvede po uradni dolžnosti (npr. tretji odstavek 17. a člena, 29. člen). S tem je podan tudi ničnostni razlog po 4. točki 279. člena ZUP. Tožnik je še navedel, da je zoper vse akte vložil eno tožbo v skladu s 35. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, odločbe odpravi in naloži toženki povrnitev njegovih stroškov postopka oziroma da plača sodno takso za spor.

4. Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravne spise.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru so sporne odločitve prvostopnega organa o izvedbi potrebnih gojitvenih del in varstvenih del za zaščito pred divjadjo na v odločbah opredeljenih nepremičninah, v opredeljenem roku, vse v lasti RS in v upravljanju tožnika.

7. Organ je sporne odločitve sprejel na podlagi prvega odstavka 17. člena ZG, po katerem izda Zavod na podlagi gozdnogojitvenega načrta lastniku gozda, po predhodnem svetovanju in skupni izbiri dreves za možni posek, odločbo v upravnem postopku; z odločbo se (med drugim) določijo: potrebna gojitvena dela za obnovo gozdov in nego mladja do vključno nege letvenjaka, potrebna varstvena dela, usmeritve ter roki za izvedbo in ponovitev posameznih gojitvenih in varstvenih del. V obrazložitvah izpodbijanih odločb je kot razlog za njihovo izdajo navedeno, da je bilo ''na podlagi usmeritev iz gozdnogojitvenih načrtov pri rednem opravljanju dejavnosti javne gozdarske službe ugotovljeno, da je treba opraviti na v izreku navedenih lokacijah in obsegu našteta gojitvena dela in varstvena dela pred zaščito pred divjadjo''.

8. Po presoji sodišča so sporne odločbe (in kar smiselno ugovarja tudi tožnik) obremenjene z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka, posledično pa ni možno preveriti zakonitosti odločb z vidika ugotovljenega dejanskega stanja glede na podano materialnopravno podlago, tj. 17. člen ZG. Iz podatkov upravnih spisov ni razvidno, da bi pred izdajo odločbe prvostopni organ tožnika seznanil z nameravano izdajo odločbe v vsakem posamičnem primeru in mu dal možnost izjave pred njeno izdajo, s čimer je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP oziroma 146. člena ZUP.

9. Po presoji sodišča pogoji za izdajo izpodbijanih odločb po skrajšanem postopku po 144. členu ZUP namreč niso bili izpolnjeni. Dejansko stanje ni bilo v celoti ugotovljeno na podlagi dejstev in dokazov, ki bi jih navedel oziroma predložil tožnik, saj je bil postopek uveden po uradni dolžnosti in ne na podlagi vloge tožnika (1. točka prvega odstavka 144. člena ZUP), stanje stvari se ni dalo ugotoviti na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, saj je bilo treba na kraju samem ugotoviti dejansko stanje in opraviti primerjavo z gozdnogojitvenimi načrti (2. točka prvega odstavka istega člena), 17. člen ZG ne določa, da se zadeva lahko reši na podlagi dejstev ali okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazi le posredno dokazujejo (3. točka prvega odstavka istega člena), in iz odločb ne izhaja, da gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati (4. točka prvega odstavka istega člena).

10. Sodišče tako ugotavlja, da je organ pri odločanju bistveno kršil pravila postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), kar je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), zaradi česar je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijane odločbe odpravilo ter zadeve v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem naj organ, sledeč stališčem sodišča, ki se tičejo postopka, o zadevah ponovno odloči. 11. Sodišče še pripominja, da se ni spuščalo v presojo tožnikovih ugovorov, ker je bila že zgoraj ugotovljena kršitev zadosten razlog za odpravo izpodbijanih aktov.

12. Sodišče bo plačano sodno takso vrnilo tožniku po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah).