Jedro

V obravnavanem primeru je sporno, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje terjatev, ki jo ima Slovenski regionalni razvojni sklad do tožeče stranke, zapadla ali ne. Po presoji sodišča gre za nečisto terjatev, torej takšno terjatev, katere temelj je sicer nesporen, ni pa njen znesek priznan po nasprotni stranki, kar je razvidno iz dejstva, da je potrebno višino terjatve dokazovati v postopku pred sodiščem. Če je terjatev sporna, ni likvidna, posledično pa ne moremo govoriti o njeni dospelosti oziroma zapadlosti. Tožeča stranka tudi pravilno opozarja, da sodišče, kadar naloži kakšno dajatev (na primer plačilo terjatve), določi tudi rok, v katerem se mora ta izpolniti. Glede na povedano ni mogoče govoriti o tem, da ima tožeča stranka neporavnano zapadlo obveznost do države in Sklada, zato je upravni organ njeno vlogo nepravilno zavrgel.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Slovenskega regionalnega razvojnega sklada št. 8015-257/2011-4 z dne 31. 8. 2011 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 350,00 EUR odmerjene stroške upravnega spora, skupaj z 20 % DDV, po poteku 15 dni pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Slovenski regionalni razvojni sklad vlogo tožeče stranke kot prijaviteljice na Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih (Ur. l. RS št. 37/2011- v nadaljevanju Javni razpis) z investicijo „rekonstrukcija hladilnega sistema v hladilnici A. in nabava palet za skladiščenje sadja“, zavrgel. V obrazložitvi pojasnjuje, da je komisija za obravnavo vlog, prispelih na Javni razpis, sicer ugotovila, da je bila vloga vložena pravočasno. Imela pa je prijaviteljica ob vložitvi vloge neporavnane zapadle obveznosti do Sklada. V skladu z 9. točko 7. poglavja Javnega razpisa do sredstev niso upravičeni prijavitelji, ki imajo neporavnane zapadle obveznosti do države in Sklada. Prijavitelj je bil pozvan k poplačilu zapadlih neplačanih obveznosti iz naslova prevzete terjatve Sklada od B. z.o.o. v stečaju, zaradi plačila 182.834,64 EUR, vendar brez uspeha. Zaradi slednjega je v teku pravdni postopek, kjer pa sodba še ni bila izdana. Glede na navedeno je bila vloga za podlagi 9. točke 11. poglavja Javnega razpisa zavržena.

Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je s svojo odločbo št. 303-33/2011-143 z dne 30. 11. 2011 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila. V obrazložitvi pojasnjuje, da je pritožbeni organ ponovno pregledal vlogo pritožnika in vso priloženo dokumentacijo. Iz dokumentov je razvidno, da je Okrožno sodišče v Krškem izdalo sklep St ..., ki je postal pravnomočen dne 24. 5. 2008. Z njim se stečajnemu dolžniku B. dovoli izročitev premoženja, to je terjatve do dolžnika C. z.o.o., v višini 182.834,64 EUR Javnemu skladu RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Iz tega naslova se tudi odobri pogodba, podpisana dne 6. 5. 2008 med Javnim skladom RS, kot prevzemnikom terjatve ter dne 7. 5. 2008 z B. z.o.o., kot odstopnikom terjatve. V omenjenem sklepu je tudi ugotovljeno, da je terjatev izkazana. Ne glede na to, da sodba v omenjeni zadevi še ni izdana, je iz sklepa stečajnega senata št. St ... ter podpisanih pogodb, razvidno, da je terjatev v višini 182.834,64 EUR dejansko zapadla. Čeprav je v pravdnem postopku opr. št. I Pg ... angažiran nov izvedenec in sodni cenilec, pritožbeni organ ugotavlja, da obstoj zapadle terjatve po sklepu stečajnega senata ter pogodbi ni vprašljiv. Vprašljiva je le višina vlaganj v hladilnico. Izpodbijani sklep prvostopnega organa je zato glede na navedeno pravilen in zakonsko utemeljen.

Tožeča stranka vlaga tožbo v tem upravnem sporu, saj se z odločitvijo upravnih organov ne strinja. Edino sporno razmerje, ki obstoja med tožečo stranko in Skladom, je tisto iz naslova prevzete terjatve od B. z.o.o. v stečaju. Gre za terjatev, ki ni zapadla. Zaradi plačila navedene terjatve se vodi pravdni postopek. Že samo dejstvo, da pravda še poteka, govori proti trditvi upravnega organa, da je terjatev zapadla. Zapadla bo postala kvečjemu s pravnomočnostjo sodbe. Na dan oddaje vloge tožeča stranka C. tako ni imela nobenih neporavnanih zapadlih obveznosti do Sklada. Zato je posledično odločitev Sklada zmotna in napačna. Prav tako je terjatev, ki jo ima C. do Sklada, višja od vrednosti vseh opravljenih del v hladilnici po terjatvi, ki jo ima Sklad. Dejansko Sklad nima nobenih terjatev do C., kaj šele zapadlih. Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo v zvezi z odločbo organa druge stopnje odpravi, njej pa povrne nastale stroške upravnega spora skupaj s pripadki vred.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema dosedanji potek postopka in vztraja na stališču, da je odločitev davčnih organov pravilna iz razloga, ker ima Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja do tožeče stranke zapadlo terjatev, ki še ni poravnana. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče v zadevi ni opravilo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, podatkov spisa in izpodbijanega upravnega akta očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti. Pri tem se sodišče sklicuje na prvo alineo drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

Dejanske okoliščine, relevantne za presojo tega upravnega spora, niso sporne. Sporna je njihova pravna kvalifikacija. Tako je med strankama nesporno, da se pri Okrožnem sodišču v Krškem pod opr. št. I Pg ... vodi tožba, ki jo je vložil Sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja zoper toženo stranko, zaradi plačila 182.834,64 EUR. Gre za terjatev, ki jo je iz naslova izročitve premoženja prejel od stečajnega dolžnika B. v zadevi St ... Okrožnega sodišča v Krškem. Strankam tudi ni sporno, da je vprašljiva višina vlaganj v hladilnico ter da se posledično zaradi slednjega v pravdnega postopku I Pg ... izvajajo dokazi z izvedencem zaradi ugotovitve višine terjatve.

Ne moreta pa se stranki dogovoriti, ali tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pomeni, da je terjatev, ki jo ima Sklad do tožeče stranke tudi že zapadla ali ne. Po mnenju sodišča gre v danem primeru za nečisto terjatev, torej takšno terjatev, katere temelj je sicer nesporen, ni pa njen znesek priznan po nasprotni stranki, kar je razvidno tudi iz dejstva, da je potrebno višino terjatve dokazovati v dokaznem postopku pred sodiščem. Če je terjatev sporna, ni likvidna. Zato je potrebno najprej odpraviti to pomanjkljivost. Sodišče se zato strinja s tožečo stranko, da zaradi dejstva, ker višina terjatve med strankama ni nesporna, posledično ne moremo govoriti o njeni dospelosti oziroma zapadlosti. Prav ima tudi tožeča stranka, da sodišče v primerih, kot je tudi v zadevi I Pg ..., v smislu 313. člena ZPP v primeru, kadar naloži kakšno dajatev (na primer plačilo terjatve), določi tudi rok, v katerem se mora ta izpolniti. Pri tem prostovoljni rok za izpolnitev praviloma teče 15 od pravnomočnosti sodne odločbe.

Ker glede na povedano in ugotovljeno po mnenju sodišča v danem primeru ni mogoče govoriti o tem, da ima tožeča stranka neporavnano zapadlo obveznost do države in Sklada, splošni pogoj dodeljevanja sredstev iz spornega Javnega razpisa iz 9. točke 7. poglavja, po katerem do sredstev niso upravičeni prijavitelji, ki imajo neporavnane zapadle obveznosti do države in Sklada, pri izdaji izpodbijane odločbe ni bil izpolnjen. Zato je upravni organ po mnenju sodišča vlogo tožeče stranke nepravilno zavrgel. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in s sodbo izpodbijani upravni akt odpravilo ter ga vrnilo pristojnemu organu v novo odločanje, pri katerem bo upošteval mnenje sodišča, izraženo v tej sodbi. Pri tem naj upravni organ upošteva četrti odstavek 64. člena ZUS-1. Izrek o stroških upravnega spora temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1.