Jedro

Za obstoj trajnega prenehanja potreb po delu delavca je bistvena ugotovitev pristojnega organa, ki ni nujno vezana na sočasen sprejem novega akta o sistemizaciji delovnih mest ali spremembo le-tega.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 25.5.2000 in 22.6.2000 o prenehanju delovnega razmerja tožnice zaradi nujnih operativnih razlogov oziroma opredelitve za trajni presežek. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek na ugotovitev, da tožnici dne 22.12.2000 delovno razmerje ni prenehalo in zahtevek na priznanje pravic iz delovnega razmerja ter plačilo stroškov postopka. Ugotovilo je, da sta bila sporna sklepa zakonito izdana na podlagi predhodne ugotovitve obstoja nujnih operativnih razlogov in sprejetega programa reševanja trajnega presežka delavcev.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Pri tem navaja, da je bil obstoj trajnega presežka delavcev pri toženi stranki nezakonito ugotovljen na podlagi retroaktivne veljavnosti novega akta o sistemizaciji delovnih mest, ki ga je tožena stranka sprejela šele v mesecu oktobru 2000. Hkrati pa to pomeni, da je bil tudi program razreševanja trajno presežnih delavcev sprejet nezakonito.

V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 12/03) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 370. člena ZPP).

Nižji sodišči sta ugotovili, da so podlago za sprejem programa razreševanja presežnih delavcev z dne 24.5.2000 predstavljale dne 9.5.2000 sprejete spremembe pravilnika o spremembah in dopolnitvah akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, s katerimi se je uprava tožene stranke odločila za ukinitev večjega števila delovnih mest, pa tudi zmanjšanje izvajalcev na posameznih delovnih mestih. Pri tem je bilo v uvodu programa tudi podrobno določeno število nepotrebnih delavcev po posameznih kategorijah. Na te dejanske ugotovitve je revizijsko sodišče vezano.

V skladu s 1. odstavkom 34. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) obstoj trajnega prenehanja potreb po delu delavca ugotavlja poslovodni organ oziroma delodajalec, v d.d. torej uprava družbe.

V skladu s 1. odstavkom 35. člena ZDR (1990) na podlagi ugotovljenega obstoja trajnega prenehanja potreb po delu delavcev organ upravljanja oziroma delodajalec sprejme program razreševanja presežkov delavcev, v katerem določi ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev, seznam nepotrebnih delavcev ter ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.

Na podlagi gornjih določb predstavlja obstoj trajnega prenehanja potreb po delu delavcev dejansko ugotovitev pristojnega organa delodajalca, ki ni nujno vezana na sočasen sprejem novega akta o sistemizaciji delovnih mest. Če je tožena stranka novi akt o sistemizaciji delovnih mest sprejela šele naknadno po že izvedenem postopku razreševanja trajno presežnih delavcev in v njem na novo opredelila organizacijsko strukturo delovnih mest po že izvedeni racionalizaciji, to ni vplivalo na zakonitost postopka in zakonitost programa razreševanja presežkov delavcev.

Ob materialnopravnem preizkusu po uradni dolžnosti sodišče ugotavlja, da sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo tudi pri presoji zakonitosti postopka sprejema programa razreševanja presežkov delavcev in izbire oziroma uvrstitve tožnice med trajno presežne delavce, oziroma sta pravilno presodili, da sporna sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožnice nista bila nezakonita.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče v skladu z določbami 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.