Jedro

Obstoj, pogostnost in način komunikacije med pooblaščencem in stranko je stvar njunega notranjega razmerja. Zato onemogočena komunikacija zaradi zatrjevanega toženkinega prestajanja kazni zapora, na katero se sklicuje toženkin pooblaščenec v pritožbi, ne vpliva na zastopanje stranke navzven v odnosu do sodišča, stranka pa s sklicevanjem na ta razlog ne more preprečiti nastanka posledic (umika pritožbe, zavrženja predloga za odlog plačila sodne takse). V konkretnem primeru tveganje za motnjo v komunikaciji brez dvoma nosi toženka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je pritožba toženke zoper sklep z dne 20. 5. 2014 umaknjena (I. točka izreka), in zavrglo predlog toženke za odlog plačila sodne takse (II. točka izreka).

2. Toženka vlaga pritožbo zaradi relativnih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bi bila lahko toženka kljub temu, da je na prestajanju zaporne kazni, v stiku s svojim pooblaščencem, ki je bil dolžan predložiti izpolnjene in podpisane obrazce. Pooblaščenec v pravdnem postopku ni hkrati zagovornik obdolženke v kazenskem postopku, zato nima možnosti, da ugotovi, v katerem zaporu se nahaja obdolženka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik utemeljeno opozarja na to, da pooblaščenec v pravdnem postopku ni nujno hkrati tudi zagovornik v kazenskem postopku, vendar to dejstvo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, ne vpliva na sprejeto odločitev. Toženka je 26. 5. 2014 za zastopanje v tem postopku pooblastila odvetnika, s čimer je med njima na podlagi 766. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) nastalo mandatno razmerje. Od tega trenutka dalje je bilo sodišče v skladu s prvim odstavkom 137. člena ZPP dolžno vročati vsa pisanja njemu, ta pa je bil dolžan vzpostaviti stik s toženko oziroma jo obveščati o njihovi vsebini. Tudi iz pooblastila (priloga B2) izhaja, da ga je toženka med drugim pooblastila tudi za sprejemanje pisanj v zvezi s to zadevo. Slednje pa je izključno stvar njunega notranjega razmerja, kot je tudi obstoj, pogostnost in način komunikacije med njima. Zato onemogočena komunikacija zaradi zatrjevanega toženkinega prestajanja kazni zapora, na katero se sklicuje toženkin pooblaščenec v pritožbi, ne vpliva na zastopanje stranke navzven v odnosu do sodišča, stranka pa s sklicevanjem na ta razlog ne more preprečiti nastanka posledic (umika pritožbe, zavrženja predloga za odlog plačila sodne takse). V konkretnem primeru tveganje za motnjo v komunikaciji brez dvoma nosi toženka.

5. Čeprav odvetnik domnevno ni mogel vzpostaviti stika s toženko, bi to lahko nedvomno storila ona, saj je bila seznanjena s tekom tega pravdnega postopka. Iz podatkov iz spisa je namreč razvidno, da ji je sodišče neposredno vročilo tožbo in zamudno sodbo, poleg tega je bilo zanjo izkazano tudi vabilo na narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje z opozorilom, da bo zaslišana. Toženka je imela pravico do telefonskega pogovora s pooblaščencem (prvi odstavek 75. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij; v nadaljevanju ZIKS-1), zato bi ga lahko obvestila, v katerem zavodu za prestajanja kazni zapora se nahaja. Upravičena je bila tudi zahtevati, da ji zavod za prestajanje kazni zapora omogoči obisk njenega pooblaščenca (drugi odstavek 73. člena ZIKS-1), ob katerem bi toženka, kot pravilno zaključi sodišče prve stopnje, lahko izpolnila izjavo o premoženjskem stanju in mu predložila zahtevana dokazila o prejemkih v skladu z 12. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Kljub temu, da sta navedeni pravici urejeni v zakonu, ki ureja kazensko področje, nista omejeni zgolj na zagovornike v kazenskem postopku, temveč se raztezata tudi na morebitne obsojenčeve pooblaščence v ostalih (tudi pravdnih) postopkih.

6. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).