Jedro

V konkretnem primeru je ena od strank postopka - toženec - kot strokovni sodelavec zaposlen pri sodišču, ki bi moralo odločati v pritožbenem postopku. S strokovnimi sodelavci sodniki glede na naravo dela strokovno sodelujejo, kar bi utegnilo v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost odločanja tega sodišča.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Višje sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Tožeča stranke je vložila pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje, za odločanje o kateri je pristojno Višje sodišče v Ljubljani. V predlogu za delegacijo to sodišče navaja, da je toženec pri Višjem sodišču v Ljubljani zaposlen kot strokovni sodelavec na ... oddelku. Meni, da bi se glede na to okoliščino lahko prizadetim in javnosti vsiljeval dvom v nepristranskost sodišča. 2. Predlog je utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi za prenos pristojnosti. Primarni razlog za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP je sicer smotrnost, vendar pa se pomembnost instituta delegacije kaže zlasti tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave RS. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna tako subjektivni kriterij (pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretnem primeru) kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja zato ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. V skladu s tem izhodiščem pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ iz 67. člena ZPP zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. V konkretnem primeru je ena od strank postopka – toženec – kot strokovni sodelavec zaposlen pri sodišču, ki bi moralo odločati v pritožbenem postopku. S strokovnimi sodelavci sodniki glede na naravo dela strokovno sodelujejo, kar bi utegnilo v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost odločanja tega sodišča. To dejstvo torej predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti.

5. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in kot pristojno sodišče za odločanje na drugi stopnji določilo Višje sodišče v Celju.