Jedro

Že pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H se je zastavljalo vprašanje, ali upravitelj v postopku osebnega stečaja lahko prodaja premoženje, ki je predmet prijavljene in prerekane izločitvene pravice na skupnem premoženju zakoncev, če izločitveni upnik v roku iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP ne vloži tožbe, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP.

Pasivnemu izločitvenemu upniku, ki ne vloži tožbe iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP, ni mogoče nuditi varstva njegove izločitvene pravice v nedogled.

Položaja izločitvenih upnikov v stečajnem postopku nad pravno osebo in v postopku osebnega stečaja sta z odločbo Ustavnega sodišča postala povsem primerljiva. Ustavno sodišče je presodilo, da izločitvena pravica kot posledica opustitve vložitve tožbe iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP ni mogla prenehati v nobenem primeru. Ker pa je Ustavno sodišče določilo, da se odločba izvrši tako, da se sme prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice v primeru opustitve vložitve tožbe začeti po izteku roka iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP, je po presoji pritožbenega sodišča takšna tudi ustavno skladna razlaga tretjega odstavka 330. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP, kot sta veljala za postopek osebnega stečaja pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H. Takšna razlaga ni v nasprotju z načelom varstva zaupanja v pravo, saj je upnica lahko pričakovala, da se bo premoženje, na katerega se nanaša njena izločitvena pravica, zaradi opustitve vložitve tožbe prodajalo, zlasti glede na odločbo Ustavnega sodišča, saj je bila ta izdana 7. 11. 2019, kar je pred izdajo 3. dodatnega sklepa o preizkusu terjatev ter izločitvenih pravic z dne 20. 12. 2022.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 5. 2. 2024, katere predmet je prodaja nepremičnin:

- parcela št. ... k. o. ... v lasti stečajnega dolžnika do 1/1, na kateri stojita stavba 001, ki v naravi predstavlja hlev, ter 002, ki v naravi predstavlja enostanovanjsko stavbo in

- parcela št. ... k. o. ... v lasti stečajnega dolžnika do 1/1, na kateri stojita stavba 001, ki v naravi predstavlja hlev, ter 002, ki v naravi predstavlja enostanovanjsko stavbo ter Mikro fotonapetostna elektrarna MSE 35,64 kW (MSE ...), sestavljena iz ... solarnih modulov proizvajalca ... ter šestih razsmernikov SMA ... na konstrukciji, ki je integrirana v streho gospodarskega objekta (stavba 001), za ceno v višini 561.000,00 EUR.

Upnica A. A. je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Upravitelj je na pritožbo odgovoril. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica trdi, da je izločitvena upnica in predkupna upravičenka, zaradi česar je za vložitev pritožbe aktivno legitimirana. Navaja:

- da je v zakonski zvezi s stečajnim dolžnikom B. A. vse od ... 1993 dalje,

- da skupno premoženje zakoncev pripada zakoncema skupaj,

- da gre za tako imenovano skupno lastnino ter da imajo drugi skupni lastniki pri prodaji predkupno pravico,

- da so bile nepremičnine, na katere se nanaša izpodbijani sklep, predmet preizkusa, kar izhaja iz tretjega dodatnega osnovnega seznama preizkušenih terjatev z dne 16. 9. 2022,

- da izločitvene pravice v zvezi s tem seznamom ni prijavila, da pa je bila ta kljub temu predmet preizkusa s strani stečajnega upravitelja, ki je izločitveno pravico v nasprotju z določilom 83. člena Družinskega zakonika (DZ) v celoti prerekal,

- da je kasneje še dvakrat vložila prijavo izločitvene pravice na spornih nepremičninah, ki pa s strani stečajnega upravitelja še ni bila preizkušena,

- da, ker gre v konkretnem primeru za izločitveno upnico in predkupno upravičenko, prodaja premoženja, ki je predmet izpodbijanega sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, ni dovoljena.

Pritožnica v nadaljevanju pojasnjuje, kaj predstavlja skupno premoženje zakoncev, kako je opredeljena izločitvena pravica in kaj ta varuje. Trdi, da v konkretnem primeru ni uporabljiva (z novelo ZFPPIPP-H spremenjena) določba tretjega odstavka 330. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ker tretji dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev ter prijava izločitvene pravice izvirata iz obdobja pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H. Navaja, da v tem obdobju v postopku osebnega stečaja niso veljala vsa pravila, ki urejajo izločitveno pravico upnikov (383. člen ZFPPIPP). Tako v postopku osebnega stečaja upnikova izločitvena pravica ni prenehala, če je bila prerekana, pa upnik v roku enega meseca ni vložil tožbe (tretji odstavek 310. člena ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP), kot naj bi bilo to v danem primeru. Ker je pritožnica izločitvena upnica in predkupna upravičenka, prodaja premoženja, ki je predmet izpodbijanega sklepa, naj ne bi bila dovoljena. Vsakršna drugačna interpretacija določil 383. člena ZFPPIPP naj bi pomenila nedovoljeno nepravo retroaktivnost. Ustavno nedopustna naj bi bila ureditev, po kateri naj bi se z novelo ZFPPIPP-H spremenjena določba tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP (ki po navedeni noveli velja tudi za postopek osebnega stečaja) uporabljala tudi za upnike, katerih izločitvena pravica je bila predmet preizkusa pred uveljavitvijo tega zakona.

Glede prijave in preizkusa izločitvene pravice

Iz spisovnih podatkov in 3. dodatnega sklepa o preizkusu terjatev ter izločitvenih pravic z dne 20. 12. 2022 izhaja, da je upravitelj izločitveno pravico upnice v skladu s 83. členom DZ uvrstil na tretji dodatni osnovni seznam terjatev (p.d. 193) in jo v celoti prerekal. Na pravdo za uveljavitev zahtevka iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP je bila napotena upnica, vendar tožbe ni vložila.

Upnica je 4. 7. 2023 vložila prijavo izločitvenih pravic na solastniškem deležu do ½ nepremičnin, ki pa je že bila predmet preizkusa v 3. dodatnem sklepu o preizkusu terjatev in izločitvenih pravic. Sodišče prve stopnje je njeno prijavo zavrglo, s sklepom z dne 14. 9. 2023 (p. d. 225), upnica pa se zoper sklep ni pritožila. Zato je ta postal pravnomočen.

Upnica je 5. 2. 2024 ponovno vložila prijavo izločitvene pravice, ki se nanaša tudi na nepremičnine, na katere sta se nanašala njena prijava z dne 4. 7. 2023 in sklep o preizkusu terjatev in izločitvenih pravic z dne 20. 12. 2022. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 3. 2024 njeno prijavo zavrglo, Višje sodišče v Ljubljani pa pritožbo upnice zoper navedeni sklep s sklepom Cst 114/2024 z dne 28. 5. 2024 zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Glede na navedeno ni mogoče slediti pritožnici, da je dvakrat vložila prijavo izločitvene pravice na spornih nepremičninah, ki s strani upravitelja še ni bila preizkušena.

Glede uporabe določbe tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP

Po, z novelo ZFPPIPP-H spremenjenem tretjem odstavku 330. člena ZFPPIPP v primeru, če je bila pravočasno prijavljena izločitvena pravica prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti: 1. če izločitveni upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ravna v skladu s prvim odstavkom 310. člena oziroma drugim odstavkom 311. člena ZFPPIPP, dokler njegov zahtevek iz prvega odstavka 309. člena tega zakona ni pravnomočno zavrnjen, ali 2. če izločitveni upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne ravna v skladu s prvim odstavkom 310. člena oziroma drugim odstavkom 311. člena tega zakona, do izteka tega roka. Spremenjeni 330. člen se glede na določbo drugega odstavka 137. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 102-2972/2023– ZFPPIPP - H), uporablja tudi v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona. Njegova uporaba za postopek osebnega stečaja ni izvzeta.

Pred uveljavitvijo navedene novele je tretji odstavek 330. člena določal, da v primeru, če je pravočasno prijavljena izločitvena pravica prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti, dokler: 1. zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena tega zakona ni pravnomočno zavrnjen, ali 2. izločitvena pravica ne preneha po tretjem odstavku 310. člena ali tretjem odstavku 311. člena tega zakona. Po tretjem odstavku 310. člena ZFPPIPP je izločitvena pravica prenehala, če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ni vložil tožbe v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. Za navedeno določbo (ki se za postopek osebnega stečaja glede na določbo 3. točke drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP ni uporabljala, sedaj spremenjena določba tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP pa se) je bilo z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-44/18-6 z dne 7. 11. 2019 ugotovljeno, da je v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče je do odprave ugotovljene protiustavnosti določilo tudi način izvršitve svoje odločitve in sicer tako, da:

- prerekana izločitvena pravica ne preneha z opustitvijo vložitve tožbe v roku iz prvega odstavka 310. člena ali opustitvijo predloga za nadaljevanje postopka v roku iz tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP, temveč ko upravitelj v skladu s tem zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice;

- se sme prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice v primeru opustitve vložitve tožbe začeti po izteku roka iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP;

- se sme prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, v primeru opustitve predloga za nadaljevanje postopka začeti po izteku roka iz tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP.

Ustavno sodišče je poudarilo

da je človekove pravice mogoče omejiti le v primerih, ki jih izrecno določa Ustava, in zaradi varstva človekovih pravic drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave). Navedlo je, da je po ustaljeni ustavnosodni presoji mogoče omejiti človekove pravice, če je zakonodajalec zasledoval ustavno dopusten cilj in če je omejitev skladna z načeli pravne države (2. člen Ustave) in sicer s tistim izmed teh načel, ki prepovedujejo prekomerne posege države (splošno načelo sorazmernosti). Ustavno sodišče je v okviru presoje slednjega opravilo strogi test sorazmernosti in ugotovilo, da so pravila o prijavi in preizkusu izločitvenih pravic namenjena uresničevanju načela koncentracije postopka ter da je unovčenje premoženja stečajnega dolžnika z namenom poplačila upnikov tudi temeljni namen stečajnega postopka. Ker je dokončna ugotovitev obsega premoženja stečajnega dolžnika ter vrste in višine zahtevkov zoper stečajnega dolžnika nujni pogoj za izpeljavo stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika, je po oceni Ustavnega sodišča cilj pospešitve in povečanja učinkovitosti v posebnem primeru stečajnega postopka lahko ustavno dopusten cilj za omejitev lastninske pravice iz 33. člena Ustave. Ugotovilo je, da prenehanje izločitvene pravice tudi na splošno ni pogoj za začetek postopka prodaje, saj upniki, ki izločitvene pravice ne prijavijo (v roku treh mesecev), tvegajo le, da bo premoženje prodano, s čimer bodo izločitveno pravico izgubili. Z vidika nujnosti posega za dosego cilja je ocenilo, da pravna posledica prenehanja izločitvene pravice, določena v tretjem odstavku 310. člena in 311. člena ZFPPIPP, ni nujen ukrep za zagotovitev cilja hitrosti postopka, in je zato predstavljala prekomeren poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.

Zakonodajalec je v skladu z ugotovitvami Ustavnega sodišča spremenil tretji odstavek 310., 311. in 330. člena ZFPPIPP ter določil, da se spremenjene določbe uporabljajo tudi v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H (137. člena ZFPPIPP-H).

Pritožnica trdi, da bi razlaga, da se spremenjene določbe tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP uporabljajo tudi za upnike, katerih izločitvena pravica je bila predmet preizkusa pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H, predstavljala nedovoljeno nepravo retroaktivnost.

Že pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H se je zastavljalo vprašanje, ali upravitelj v postopku osebnega stečaja lahko prodaja premoženje, ki je predmet prijavljene in prerekane izločitvene pravice na skupnem premoženju zakoncev, če izločitveni upnik v roku iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP ne vloži tožbe, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP.

Izločitvena pravica glede na določbo tretje točke drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP v takšnem primeru ni prenehala. Vendar pa ta ni absolutno varovana, temveč je njeno varstvo omejeno v skladu z namenom in cilji stečajnega postopka, s fazami posameznih procesnih dejanj ter že pridobljenimi pravnimi položaji upnikov in sodelujočih v postopku prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Izločitvena pravica tudi preneha, če upravitelj proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Upoštevaje navedeno bi bilo nesprejemljivo, da v primeru opustitve vložitve tožbe iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ne bi bila dopustna, saj bi to pomenilo (lahko tudi namerno) oviranje izvedbe stečajnega postopka. Zato pasivnemu izločitvenemu upniku, ki ne vloži tožbe iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP, ni mogoče nuditi varstva njegove izločitvene pravice v nedogled.

Poleg tega sta položaja izločitvenih upnikov v stečajnem postopku nad pravno osebo in v postopku osebnega stečaja z odločbo Ustavnega sodišča postala povsem primerljiva. Ustavno sodišče je presodilo, da izločitvena pravica kot posledica opustitve vložitve tožbe iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP ni mogla prenehati v nobenem primeru. Ker pa je Ustavno sodišče določilo, da se odločba izvrši tako, da se se sme prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice v primeru opustitve vložitve tožbe začeti po izteku roka iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP, je po presoji pritožbenega sodišča takšna tudi ustavno skladna razlaga tretjega odstavka 330. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP, kot sta veljala za postopek osebnega stečaja pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H. Takšna razlaga ni v nasprotju z načelom varstva zaupanja v pravo, saj je upnica lahko pričakovala, da se bo premoženje, na katerega se nanaša njena izločitvena pravica, zaradi opustitve vložitve tožbe prodajalo, zlasti glede na odločbo Ustavnega sodišča, saj je bila ta izdana 7. 11. 2019, kar je pred izdajo 3. dodatnega sklepa o preizkusu terjatev ter izločitvenih pravic z dne 20. 12. 2022.

Glede na navedeno, ob upoštevanju:

- da upnica tožbe za uveljavitev prerekane izločitvene pravice ni vložila,

- da ni izkazala, da je premoženje, ki se je prodajalo, skupno premoženje pritožnice in dolžnika, zaradi česar je upravitelj tudi ni bil dolžan obvestiti o dražbi in postopati v skladu z določbami 347. člena ZFPPIP,

- da se zoper sklep o prodaji ni pritožila in je ta postal pravnomočen, na njegovi podlagi pa razpisana javna dražba za prodajo spornih nepremičnin,

ni bilo ovir za prodajo premoženja, na katerega se nanaša izpodbijani sklep. To velja ne glede na določbo 137. člena ZFPPIPP-H, po kateri se določbe spremenjenega 330. člena ZFPPIPP uporabljajo tudi v postopkih, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona.

Upnica bi si svoj pravni položaj lahko zavarovala z vložitvijo ustrezne tožbe za uveljavitev prerekane izločitvene pravice, na kar je bila smiselno opozorjena v sklepu o zavrženju prijave izločitvenih pravic z dne 14. 9. 2023, vendar tožbe kljub temu ni vložila.

Trditvi pritožnice, da sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe nedopustno posega v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine izločitvene upnice in predkupne upravičenke, zato ni mogoče slediti.

Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

Prijava izločitvene pravice na skupnem premoženju glede na določbo petega odstavka 83. člena DZ ne bo nikoli prepozna (tako tudi dr. Damjan Orož, Skupno premoženje zakoncev v osebnem stečaju, 11. Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV ZALOŽBA, Ljubljana 2019 in Franc Seljak, Problematika sodne prakse o osebnem stečaju – vprašanja povezana s solastnino in skupno lastnino stečajnega dolžnika, Pravosodni bilten 3/2019, str. 160).

Kar je bilo izpostavljeno v predlogu novele ZFPPIPP-H.

Glej Mateja Levstek in Maja Lajevec, Skupno premoženje zakoncev v postopku osebnega stečaja, Revija Odvetnik, št. 1(89)/2019, stran 13.