Jedro

Toženka je na naroku glavne obravnave izrekla, „da je tožnik psihopat ter da ji je grozil, da jo bo ubil“ in „da je tožnik psihično bolan, da rabi pomoč in da laže, laže in naklada“. Sodišče prve stopnje je tožniku zaradi izrečenih besed priznalo denarno odškodnino v višini 4.000,00 EUR.

Vsak poseg v ugled določene osebe ni nedopusten. Meja med dovoljenim in nedovoljenim je odvisna od vsebine izrečenega ter ali gre za izrekanje trditev o dejstvih ali za izražanje mnenj, kritik in vrednostnih sodb. Pri presoji pravnega standarda žaljivosti je treba upoštevati vse okoliščine primera. Pri presoji objektivne žaljivosti je treba izrečeno vedno presojati kot celoto. Besede, ki jih je izrekla toženka, je treba umestiti v konkretno dogajanje med pravdnima strankama. Odnos med njima je bil problematičen zaradi predhodnih dogodkov, tudi kazenske obsodbe tožnika. Ves ta kompleksni sklop okoliščin bi moralo prvo sodišče upoštevati in napraviti ustrezno presojo.

Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do zatrjevanj toženke o tožnikovih grožnjah, da jo bo ubil. Zatrjevala je, da ji je tožnik iz gozda grozil, kot dokaz pa je predložila elektronska sporočila. Sodba o tem nima razlogov. Tako še ni mogoč zaključek, da je toženka podala izjavo z namenom zaničevanja, kar bi dokazovalo zatrjevani poseg v čast in dobro ime tožnika v obliki razžalitve, oz. da je njena izjava neresnična in zadosti standardu žaljive obdolžitve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženko zavezalo k plačilu odškodnine v višini 4.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe (6. 2. 2015) dalje do plačila (1. točka izreka). V 2. točki izreka ji je naložilo povračilo 3.101,52 EUR tožnikovih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Poudarja, da v njenih besedah ni protipravnosti in da ni ničesar izrekla z namenom zaničevanja tožnika, niti ni posegla v njegove osebnostne pravice ali kršila njegovega dostojanstva. V odgovoru na tožbo z dne 3. 4. 2015 je natančno povzela vsebino zapisnikov glavnih obravnav z dne 17. 1. 2013 in 17. 10. 2013 ter obrazložila okoliščine, v katerih so bile očitane besede izrečene. Te so posledica tožnikove izpovedi, ki si je sproti izmišljeval laži v zvezi z njo in pleskarjem ter ju žalil. Vendar pa tožnika ni zaničevala ali ga žalila. Kot stranka postopka se je imela pravico braniti pred neresničnimi in žaljivimi tožnikovimi trditvami. Tožnik v zvezi z njenimi navedbami v odgovoru na tožbo ni ničesar odgovoril in je na prvem naroku 30. 3. 2016 le pavšalno prerekal navedbe kot neutemeljene. Zato se štejejo njene navedbe iz odgovora na tožbo za resnične. Zmoten je zaključek sodišča, da so besede še bolj obremenjujoče, ker so bile izrečene na narokih za glavno obravnavo. Ko se jih pravilno umesti v konkretno dogajanje, dobijo pravi pomen – toženka je v skladu z načelom kontradiktornosti odgovarjala na tožnikove trditve, ne pa tožnika žalila. Sodišče pa jim je dalo pomen, ki ne izhaja iz vsebine zapisnika, zato je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Besede psihopat ni izrekla z namenom, da bi tožnika spravila v zapor; prav tako tudi ne besed, da jo bo ubil. Pod težo trditev o njej je za tožnika rekla, da je psihopat, vendar sodišče prve stopnje njenih besed ni ustrezno umestilo v kontekst. Sodba nima razlogov glede zaključka, da je tožnika razžalila in da je njeno ravnanje protipravno. Enako velja tudi glede izrečenih besed, da jo bo tožnik ubil. O tem je obvestila svojo pooblaščenko s pismom z dne 4. 6. 2011. Sodba pa o navedbah toženke in predlaganih dokazih nima razlogov. Njenih dokazov sodišče ni zavrnilo, in se do njih tudi ni opredelilo, zato je napačno ugotovilo dejansko stanje. Napačno je uporabilo tudi materialno pravo, saj v njenih besedah ni protipravnosti. Tožnik ni zahteval odškodnine za strah, temveč je zatrjeval, da ga je toženka razžalila ter da se je počutil močno osramočenega in ponižanega, zapostavljenega in zmedenega. Že v tožbi z dne 16. 6. 2011 je opisala dogodek, ko jo je bilo strah za življenje zaradi tožnika, saj je v mesecu juniju 2011 iz gozda vpil, da jo bo ubil. Tako besede z dne 17. 1. 2017 niso bile nove navedbe ter niso mogle pomeniti sprožilca za reaktivno prilagoditveno motnjo tožnika od decembra 2013 do junija 2014. Tožnik odškodnine za strah ni zahteval, zato je lahko predmet odločanja le zahtevek za drugo obliko nepremoženjske škode. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnik trpel strah, ker je nad njim visela grožnja pogojne obsodbe; bal naj bi se, da bi v kontaktu s toženko storil kakšno ravnanje, ki bi ga pripeljalo v zapor. To pa ni škoda zaradi posega toženke v njegovo čast in dobro ime. Odškodnino v znesku 4.000,00 EUR ni pravična. Do izrečenih besed je prišlo na zaslišanju toženke v sodnem postopku, ko je bila zaslišana kot stranka v zvezi z njenimi bolečinami, strahom in trajnimi posledicami zaradi škode, ki ji jo je povzročil tožnik. Zato je treba upoštevati prispevek tožnika, ki jo je s svojim zaničevalnimi besedami o njeni osebnosti provociral, in ugotoviti, da je vse besede izrekla kot posledico tožnikovih dejanj.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvega sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno izhajalo iz določbe 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) in dejstveni substrat presojalo v luči razžalitve dobrega imena in časti. Ugotovilo je nesporno dejstvo, da je toženka na naroku v pravdni zadevi P 104/2011 Okrajnega sodišča ... izrekla, „da je tožnik psihopat ter da ji je grozil, da jo bo ubil“. Na naroku v isti zadevi je 17. 10. 2013 izrekla, „da je tožnik psihično bolan, da rabi pomoč in da laže, laže in naklada“. Prvo sodišče se je oprlo na izvedensko mnenje psihiatrinje, ki je pri tožniku ugotovila reaktivno prilagoditveno motnjo. Nato pa mu je ob dejstvu, da je tožnik zaradi izrečenih besed oziroma vrednostnih sodb trpel približno šest mesecev, priznalo odškodnino v višini 4.000,00 EUR.

6. Vsak poseg v ugled določene osebe ni nedopusten. Meja med dovoljenim in nedovoljenim je odvisna od vsebine izrečenega ter ali gre za izrekanje trditev o dejstvih ali za izražanje mnenj, kritik in vrednostnih sodb. Pri presoji pravnega standarda žaljivosti je treba upoštevati vse okoliščine primera, in prav na to opozarja toženkina pritožba. Pri presoji objektivne žaljivosti je treba izrečeno vedno presojati kot celoto. Besede, ki jih je izrekla toženka, je treba umestiti v konkretno dogajanje med pravdnima strankama. Odnos med njima je bil problematičen zaradi predhodnih dogodkov, tudi kazenske obsodbe tožnika. Ves ta kompleksni sklop okoliščin bi moralo prvo sodišče upoštevati in napraviti ustrezno presojo. Določeno težo je treba dati dejstvu, da je toženka v zadevi P 104/2011 uveljavljala odškodnino, med drugim tudi nematerialno škodo, zato ni nenavadno, da je njena izpoved čustveno obarvana. Seveda pa to še vedno ni opravičilo za žaljenje tožnika oziroma izrekanje žaljivih obdolžitev.

7. Pritožba pravilno opozarja, da se sodišče ni opredelilo do zatrjevanj toženke iz odgovora na tožbo o tožnikovih grožnjah, da jo bo ubil. Toženka je zatrjevala, da ji je tožnik iz gozda grozil, kot dokaz pa je predložila elektronska sporočila. Sodba o tem nima nikakršnih razlogov – čeprav gre za pravno relevantna dejstva, ki imajo lahko vpliv na odločitev v zadevi. To predstavlja kršitev določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker sodišče prve stopnje ni opravilo celovite presoje, je dejansko stanje zmotno ugotovljeno.

8. Tako še ni mogoč zaključek, da je toženka podala izjavo z namenom zaničevanja, kar bi dokazovalo zatrjevani poseg v čast in dobro ime tožnika v obliki razžalitve, oz. da je njena izjava neresnična in zadosti standardu žaljive obdolžitve. Ugotovljena kršitev narekuje razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 351. člena ZPP v povezavi s 354. in 355. členom istega zakona). Sodišče prve stopnje naj celovito dokazno presojo, kot je bilo že zgoraj izpostavljeno, in sporne dele toženkine izpovedbe v zadevi P 104/2011 ustrezno ovrednoti, upoštevaje celoten spekter okoliščin.

9. Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.