Jedro

Tožena stranka je tožnika razrešila s statusno mandatne funkcije delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Kot razlog za predčasno razrešitev z mandatne funkcije je navedeno porušenje zaupanja med tožnikom in direktorjem tožene stranke. Glede na to, da je direktor tožene stranke skladno s Statutom tožene stranke pristojen za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili, ki predstavljajo njegove najožje sodelavce, porušenje zaupanja med direktorjem tožene stranke in tožnikom ne more biti predmet sodne presoje. Pri izgubi zaupanja gre za subjektivni odnos, zato tudi ni pravno odločilno, zaradi katerih razlogov je prišlo do porušenega zaupanja.

Ker v primeru predčasne razrešitve razrešenemu delavcu pripadajo pravice kot ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (tretji odstavek 74. člena ZDR-1), je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožniku vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. V primeru predčasne razrešitve po določilih tretjega odstavka 74. člena ZDR-1 razrešenemu delavcu namreč pripadajo le pravice kot ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kar pomeni, da se ne ugotavlja obstoj poslovnega razloga, temveč delavcu pripadajo le pravice, ki sicer gredo delavcem ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni zahtevek za ugotovitev, da je sklep o razrešitvi tožnika kot delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi nezakonit in da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2013 nezakonita; da ostane še naprej v veljavi pogodba o zaposlitvi z dne 29. 9. 2010; da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe tožnika razporediti na delovno mesto v skladu s pogodbo o zaposlitvi z dne 29. 9. 2010 na delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodja III in mu izplačati razliko plač med plačo, ki bi jo tožnik moral prejemati na delovnem mestu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodja III in plačo, ki jo je tožnik prejemal na delovnem mestu koordinator VII/2 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi podredni zahtevek, da sta stranki v pogodbi o zaposlitvi z dne 11. 12. 2013 določili plačo na 45. plačilni razred z možnostjo napredovanja za tri plačilne razrede; da je tožena stranka dolžna obračunati in izplačati razliko od 42. do 45. plačnega razreda z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2013 naprej in tožnika napotiti na zdravstveni pregled in usposabljanje iz varnega in zdravega dela ter ga seznaniti z opisom in vsebino novih del in nalog v 30 dneh po pravnomočnosti te sodbe (II. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo vlaga tožnik pravočasno pritožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, posledično zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, podredno pa, da ugodi tožbenemu zahtevku. Navaja, da je direktor tožene stranke tožniku odpovedal pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodja ... iz povsem političnih razlogov, saj se direktor politično opredeljuje k desni politični opciji, tožnik pa k levi politični opciji, zato je očitno, da ni več tvegal imeti za ožjega sodelavca človeka, ki pripada nasprotni politični opciji. Tako je dejanski vzrok razrešitve v politični diskriminaciji delavca, to pa je v nasprotju s 6. členom ZDR. Direktor sodišču ni znal pojasniti, s katerim ravnanjem tožnika se je med njim in tožnikom porušilo zaupanje. Sodišče je tudi napačno zaključilo, da je bil tožnik sposoben za opravljanje del in nalog, ki so bila opredeljena v novi pogodbi pod spremenjenimi pogoji. Tožena stranka dejansko poslovnega razloga, kar bi po 89. členu ZDR morala, ni opredelila. Zgolj navedba, da gre za porušen odnos med direktorjem tožene stranke in tožnikom, ni zadosten razlog, če niso navedene okoliščine, ki napotujejo na razrešitev. Tudi takšna opredelitev poslovnega razloga, kot ga navaja tožena stranka, kaže na nezakonitost odpovedi in na zlorabo poslovnega razloga. Sodišče verjame direktorju tožene stranke, prezre pa določilo zadnjega odstavka 25. člena Statuta, kjer pa „porušenega zaupanja“ ni navedenega kot razlog za razrešitev. V zvezi z ugotovitvijo sodišča, da je nova pogodba o zaposlitvi ustrezna in z znižanim plačnim razredom in da noben veljavni predpis ne zahteva, da tožnik v novi pogodbi obdrži isti plačni razred, tožnik navaja, da mu 51. člen ZDR to zagotavlja.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje s stroškovno posledico.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in tistih, ki jih pavšalno uveljavlja pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Tožnik sicer uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar pri tem ne navaja katerih določb ZPP sodišče prve stopnje ni uporabilo, ali pa jih je uporabilo zmotno, pa bi lahko to vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče preizkusilo le, ali je podana katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, vendar takšnih kršitev ni ugotovilo.

7. Sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva od katerih je odvisna odločitev o utemeljenosti zahtevka za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove v posledici razrešitve tožnika kot delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ta dejstva pa so predvsem naslednja: - da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi z dne 29. 9. 2010, iz katere izhaja, da je sklenjena za nedoločen čas in za mandatno dobo od 1. 10. 2010 do 1. 10. 2014 na delovnem mestu vodja III, ki je delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (A1); - da je direktor tožene stranke, ki je pristojen za imenovanje in razrešitev delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, tožnika dne 20. 12. 2013 razrešil kot delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi zaradi porušenega zaupanja med njim in tožnikom (A2); - da je tožena stranka v posledici razrešitve z mandatnega delovnega mesta tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto za nedoločen čas, ki jo je tožnik podpisal. 8. Statut tožene stranke v 25. členu določa, da so predstojniki nosilnih zdravstvenih oddelkov, radiološkega oddelka, laboratorijskega s transfuzijo in citologijo, lekarne, vodja finančno-računovodske službe, vodja splošno upravne in kadrovske službe ter glavna medicinska sestra zavoda, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (prvi odstavek). Na podlagi javnega razpisa jih za štiri letni mandat imenuje direktor zavoda, ki je pristojen tudi za njihovo razrešitev. K imenovanju in razrešitvi delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki delajo v zdravstveni dejavnosti, mora direktor zavoda pridobiti predhodno mnenje strokovnega direktorja zavoda. Kandidati morajo k prijavi podati svoj koncept delovanja in predstaviti način vodenja poslovnega oziroma delovnega procesa (drugi odstavek). Posebni pogoji za opravljanje navedenih delovnih mest in utemeljeni razlogi za razrešitev so opredeljeni v aktu o organizaciji in sistemizaciji (tretji odstavek).

9. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) v tretjem odstavku 74. člena določa, da vodilnemu delavcu, ki ima za opravljanje vodilnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez njegove volje ali krivde zaradi predčasne razrešitve ali ker po poteku mandata ni ponovno imenovan, pripadajo pravice, ki delavcem pripadajo na podlagi določb tega zakona, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga.

10. Tožena stranka je tožnika razrešila iz statusno mandatne funkcije delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (v sistemizaciji delovnih mest je to delovno mesto vodje III), ki je izrecno opredeljeno kot delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Kot razlog za predčasno razrešitev z mandatne funkcije je navedeno porušenje zaupanja med tožnikom in direktorjem tožene stranke.

11. Glede na to, da je direktor tožene stranke skladno s 25. členom Statuta pristojen za imenovanje delavca s posebnimi pooblastili in predstavljajo njegove najožje sodelavce, porušenje zaupanja med direktorjem tožene stranke in tožnikom, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne more biti predmet sodne presoje, saj gre pri izgubi zaupanja za subjektivni odnos, zato tudi ni pravno odločilno zaradi katerih razlogov je prišlo do porušenega zaupanja. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da je bil razlog razrešitve tožnika z mesta delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi predvsem političen, ker tožnik pripada drugi politični opciji, saj je bil tožnik dolgoletni vodja ..., najožji tim direktorja tožene stranke in ga je prav ta direktor tožene stranke, ki naj bi pripadal „nasprotni politični opciji“, imenoval na mandatno delovno mesto vodilnega delavca.

12. Ker v primeru predčasne razrešitve razrešenemu delavcu pripadajo pravice kot ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (tretji odstavek 74. člena ZDR-1), je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožniku dne 11. 12. 2013 vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. V primeru predčasne razrešitve po določilih tretjega odstavka 74. člena ZDR-1 razrešenemu delavcu namreč pripadajo le pravice kot ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kar pomeni, da se ne ugotavlja obstoj poslovnega razloga, kot zmotno zatrjuje pritožba, temveč delavcu pripadajo le pravice, ki sicer gredo delavcem ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

13. Po petem odstavku 91. člena ZDR-1, predstavlja ustrezna zaposlitev tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe. Iz opisa delovnega mesta vodja III izhaja, da se za to delovno mesto zahteva VII/2 visokošolska strokovna izobrazba in magisterij ali visokošolska univerzitetna izobrazba in sicer pravne ali upravne smeri oziroma diplomirani upravni organizator ali univerzitetni diplomirani pravnik, iz opisa delovnega mesta koordinator VII/2 pa se zahteva enaka stopnja izobrazbe in sicer upravne smeri (diplomirani upravni organizator). Tožena stranka je torej tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katerega se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, katero tožnik tudi ima (diplomirani upravni organizator). Pri tem se tožnik neutemeljeno sklicuje na 51. člen ZDR-1, ki določa, da ne glede na spremembo zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca, delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Navedeno določilo namreč ureja vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta na spremembo pogodbe o zaposlitvi, medtem ko je bila tožniku podana odpoved iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (skladno z 91. členom ZDR-1), ki jo je tožnik podpisal, zato je povsem brezpredmetno sklicevanje na 51. člen ZDR-1. 14. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

15. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu z načelom odgovornosti za uspeh (prvi odstavek 154. člena ZPP) sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Na podlagi določbe petega odstavka 41. člena ZDSS-1 tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP).