Jedro

Pri odgovoru na vprašanje, kdaj steče rok iz točke b) 124.a člena ZIL-1 lahko pomaga ocena, ali bi na podlagi informacij, ki so mu na voljo, imetnik pravice verjetno uspel s predlogom za zavarovanje dokazov pod pogoji iz prvega odstavka 124. člena ZIL-1. V trenutku, ko je odgovor na slednje vprašanje pritrdilen, steče rok iz točke b) 124.a člena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je imetnica evropskega patenta EP3746732 za izum ohišja za nabojnik za ročno strelno orožje in nabojnika za ročno strelno orožje.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo njen predlog, da brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke izda sklep o zavarovanju dokazov po 124. členu Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1) ter postavi izvedenca računalništva, da brez odlašanja ter v navzočnosti predlagateljičinih predstavnikov in pooblaščencev sočasno na poslovnem naslovu nasprotne stranke, na naslovu njene poslovne enote in pri njenem računovodskem servisu ter po potrebi tudi drugod, kjer bi bili njeni strežniki ali podatki, 1.) pregleda poslovno dokumentacijo, ki se nanaša na ponudbe in pogodbe, v kakršnikoli obliki, vključno z vpogledom v podatke, shranjene ali dostopne v mobilnih telefonih ali računalnikih, ki jih uporablja nasprotna stranka ali njeni zastopniki ali predstavniki ali zaposleni za namene njenega pos­lovanja, vključno z bazami podatkov, elektronskimi poštnimi predali in varnost­nimi kopijami takih elektronskih poštnih predalov zastopnikov, predstavnikov ali zaposlenih pri nasprotni stranki, zlasti naslove A. A. ter B. in C. A., ter v računovodske listine, ki se hranijo pri računovodskem servisu nasprotne stranke, zlasti v račune in dobavnice za izdelke _X AK 47 nabojnik 7,62 x 39 mm 60 rds in X AR 15 nabojnik 5.56 x 45 mm 60 rds s stranskim oknom;_ 2.) poda poročilo o vseh ponudbah in prodajah za izdelke proizvajalca X., zlasti za nabojnik (ang. _magazine_) X AK 47 ter nabojnik X AR 15 (oba s kapaciteto za 60 nabojev oz. krogel, ang. _rounds oz. rds_), ki bo vključevalo zlasti imena in naslove naslovnikov ponudb, datume ponudb, ponujene količine in cene; imena in naslove kupcev, datume sklenitve poslov (podpisa pogodbe ali datum ponudbe in njenega sprejema), prodane količine in cene; podatke o dobavi teh proizvodov na območja Slovenije, Bosne in Hercegovine, Turčije, Avstrije, Belgije, Švice, Češke, Nemčije, Francije, Združenega kraljestva, Hrvaške, Italije, Lihtenštajna, Poljske in Srbije.

Nadalje naj bi se postavil izvršitelj, da izvedencu ter predlagateljičinim predstavnikom in pooblaščencem omogoči takojšnjo in nemoteno izvedbo ogleda.

In končno naj bi se po predlagateljičinim zavrnjenim predlogom nasprotni stranki pod grožnjo plačila 200.000 EUR kazni naložilo, da brez slehernega odlašanja zagotovi opravo navedenih dejanj, vključno s tem, da omogoči dostop do svojih prostorov in računalnikov z vnosom uporabniških imen in gesel ter da razkrije identiteto osebe, ki zanjo opravlja računovodske storitve.

3. Sodišče prve stopnje je zavrnitev utemeljilo z dvema prirejenima razlogoma (vsak zase bi zadostoval za zavrnitev predloga). Po njegovi oceni je bil predlog prepozen, poleg tega pa naj predlagateljica ne bi bila predložila vseh razumno dosegljivih dokazov za zaključek, da bodo brez predlaganega zavarovanja dokazi o kršitvi njenega patenta uničeni ali da jih kasneje ne bi bilo mogoče izvesti.

4. Predlagateljica zavrnitev izpodbija s pritožbo, vendar po presoji sodišča druge stopnje neutemeljeno.

5. Pritožbeno sodišče se osredotoča samo na pogoj pravočasnosti, saj to zadostuje za odločitev o pritožbi. Po točki b 124. a člena ZIL-1 je v primeru, da se predlog za zavarovanje dokazov nanaša na patent, za ugoditev predlogu nujno tudi to, da imetnik pravice predlaga izdajo sklepa o zavarovanju dokazov v treh mesecih, odkar je izvedel za domnevno kršitev. Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim, da ta pogoj v tej zadevi ni izpolnjen.

6. Pogoj je ena od varovalk za obrambo interesov nasprotne stranke, zoper katero naj bi se prisilno izvršil izredno invaziven in obremenjujoč ukrep, še preden bi se lahko o njem izjavila. Zato je primerno, da se presoja razmeroma strogo. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da je predlagateljica, ki je predlog vložila 31. 1. 2023 – potem ko je najpozneje 27. 10. 2022, ko je nasprotni stranki pisala, da ta krši njen patent, vedela za domnevno kršitev –, prekoračila kritični trimesečni rok, in da okoliščina, da je predlagateljica pozneje izvedela še za dve drugi kršitvi, navedenega roka ne podaljša (oziroma rok ne steče vsakič znova). V okoliščinah te zadeve je bil po presoji pritožbenega sodišča ta zaključek pravilen.

7. Pri tej presoji je pritožbeno sodišče upoštevalo, da se bo vedenje imetnika pravice o tem, da je ta kršena ter kdo jo krši (ali pravno pomembno sodeluje pri njeni kršitvi) in konkretno kako, neredko izgrajevalo šele postopoma. S tega vidika pred­lagateljem zavarovanja dokazov o kršitvah pravic intelektualne lastnine ni mogoče postavljati nerazumnih zahtev. Pri odgovoru na vprašanje, kdaj steče rok iz točke b 124. a člena ZIL-1, lahko pomaga ocena, ali bi na podlagi informacij, ki so mu na voljo, imetnik pravice verjetno uspel s predlogom za zavarovanje dokazov pod pogoji iz prvega odstavka 124. člena ZIL-1 (predložitev razumno dosegljivih informacij o imetništvu pravice in njeni kršitvi ali ogroženosti ter poznejša nemožnost izvedbe dokazov). V trenutku, ko je odgovor na slednje vprašanje pritrdilen, steče rok iz točke b 124. a člena.

8. Sodišče prve stopnje je že večidel povzelo ponudbo nasprotne udeleženke z dne 4. 10. 2022 (spisovna dokazna priloga A 7), s katero je predlagateljico po njenem zatrjevanju seznanila norveška družba Y. AS. V tej ponudbi je nasprotna udeleženka nastopala s svojo firmo in poslovnim naslovom v Sloveniji. Naslovila jo je na nedoločen krog potencialnih kupcev zaradi takojšnjega nakupa po 50.000 kosov nabojnikov proizvajalca X. za puško AK-47 oz. za puško AR-15, ki jih ima v skladišču v Združenih državah Amerike.

Že na podlagi teh informacij bi bil predlog za začasno zavarovanje verjetno uspešen (zlasti če se sprejeme predlagateljičino stališče, iz 26. točke predloga in 7. opombe, da že ponujanje v prodajo s slovenskega ozemlja, kjer velja njen patent, pomeni njegovo kršitev, neoziraje se na to, ali velja patent tudi na ozemlju naslovljencev ponudbe, saj za monopol ponujanja v prodajo v smislu 18. člena ZIL-1 zadošča, da je v Sloveniji kraj pošiljanja ali sprejema ponudbe; enako stališče zagovarjata M. Haedicke in H. Timmann: Patent Law, A Handbook on European and German Patent Law, C. H. Beck, Hart, Nomos, München, Oxford, Baden-Baden 2014, str. 742–743).

Še tembolj zanesljivo pa je tako, če se navedene informacije povežejo s trditvamiiz predlagateljičinega predloga, da se je leta 2018 dogovarjala z X. d. o. o., iz BiH, da bi ta zanjo izdelovala patentirane nabojnike. Do sodelovanja naj ne bi prišlo, pač pa naj bi bila ta družba začela izdelovati enake nabojnike, zaradi česar naj bi bila predlagateljica zoper njo v BiH že zahtevala sodno varstvo. Zgoraj povzeto ponudbo nasprotne udeleženke pod A 7 je predlagateljica postavila v kontekst navedb, prvič, da je družba X. tudi v ZDA kršila njen ameriški patent, ki je enakovreden zadevnemu evropskemu, z istovrstnimi izdelki, zaradi česar je predlagateljica tam že zahtevala in dosegla izdajo začasne odredbe (kot je vidno iz dopisa predlagateljičinih ameriških pooblaščencev, je sodišče v Wyomingu 19. 3. 2021 izdalo začasno prepoved zoper uvoznico spornih izdelkov družbe X., A 15). In drugič: _„Ponudba [je] navajala, da gre za izdelke X., da so izdelki na zalogi v ZDA in so na voljo takoj. Iz tega predlagatelj razumno sklepa, da je nasprotna stranka kršeče izdelke kupila od proizvajalca v BiH, nato pa jih je poslala v ZDA, kjer jih je želela prodati (ZDA so velik in pomemben trg za zadevne izdelke). Ker pa predlagatelj svoje pravice uveljavlja v ZDA, je s tem ovirana prodaja izdelkov nasprotne stranke. Zato jih nasprotna stranka želi pripeljati nazaj na območje Evrope in čim prej prodati. To je skladno tudi z dejstvom, da se Ponudba ne glasi na konkretnega naslovnika, ampak kar na »kogar lahko zadeva« oziroma v izvirniku »to whom it may concern«, kar je v angleščini pogost izraz, če je naslovnik nedoločen ali jih je več.“ (22. točka predloga) „Glede na navedeno predlagatelj razumno sklepa, da je nasprotna stranka ponudbe (Ponudbo z dne 4. 10. 2022, morda pa tudi že prej ali kasneje) posredovala več različnim naslovnikom v več različnih državah. Predlagatelj zato želi pridobiti dokaze o takšni kršitvi z dejanji ponujanja v prodajo.“_ (23. točka predloga) Citirano sklepanje je izkustveno in logično sprejemljivo.

To, skratka, pomeni (z nasprotnim pritožničinim stališčem pa se sodišče druge stopnje ne strinja), da je predlagateljica že najpozneje ob dnevu svojega navedenega dopisa nasprotni stranki 27. 10. 2022 vedela dovolj o domnevni kršitvi in nasprotni udeleženki kot domnevni kršiteljici (oz. soudeleženki pri kršitvi) njenega patenta, da bi bila verjetno dosegla izdajo sklepa o zavarovanju. Zato je z vložitvijo predloga 31. 1. 2023 rok iz točke b 124. a člena ZIL-1 zamudila.

9. Okoliščina, ki jo poudarja pritožnica, da ji je šele odgovor nasprotne stranke na navedeni dopis potrdil, da je slednja dejansko poslala ponudbo še v Turčijo in BiH, kjer patent tudi še velja (za razliko od Norveške, kjer da v nasprotju z – v vsakem primeru nebistveno – zmotno ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča ne velja), po oceni pritožbenega sodišča zato ni ponastavila navedenega roka.

10. Ravno tako rok ni znova sprožen zaradi okoliščine, da gre pri pošiljanju ponudb nasprotne stranke v Turčijo in v BiH (za kar naj bi bila predlagateljica izvedela šele iz odgovora nasprotne stranke na navedeni dopis 21. 11. 2022) za novi dom­nevni kršitvi predlagateljičinega patenta, saj gre pri teh za bistveno isti kršitvi, ki sta tesno povezani s predhodnimi verjetnimi kršitvami nasprotne stranke, ki je s slovenskega ozemlja, kršeč predlagateljičin patent, pošiljala ponudbe o prodaji spornih izdelkov. V nasprotju s pritožničinim stališčem takšno tolmačenje točke b 124. a člena ZIL-1 ne posega pretirano v njene pravice iz patenta niti ni v nasprotju z dolžnostjo lojalne razlage _Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine,_ ki je bila razlog uzakonitve tega posebnega zavarovanja dokazov v ZIL-1 (in v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah, ZASP). Kot rečeno, je pred izredno invazivnim ukrepom nujno varovati tudi nasprotno stranko (poleg potrebe po učinkovitosti ukrepov, ko jo poudarja pritožnica, direktiva poudarja tudi potrebo po njihovi sorazmernosti). Predlagateljica poleg tega tudi po izteku za to zadevo kritičnega trimesečnega roka ne ostaja povsem brez sredstev, da spozna razsežnosti domnevnih kršitev (npr. s pomočjo instituta dolžnosti obveščanja po 124. a členu ZIL-1).

11. Končno ne drži pritožbeni očitek, da bi se bilo moralo prvostopenjsko sodišče, izhajajoč iz načela _iura novit curia,_ opredeliti do vprašanja, ali je predlagano zavarovanje morda utemeljeno po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Po pritožničinem stališču velja ureditev po ZIL-1 (ki vsebuje rok, v katerem je treba zahtevati sodno varstvo) za patente, veljavne v Sloveniji, medtem ko naj bi bilo mogoče uporabiti ZPP (ki enake omejitve ne določa) za pritožničin patent, veljaven tudi drugod po Evropski uniji. Pritožnica je opozorila, da ker je bila predlagala, da bi izvedenec pridobil podatke o vseh ponudbah in kupcih spornih izdelkov, vključno s tistimi iz tujine, je bil njen predlog oprt tudi na _Uredbo (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, kolikor ta v 35. členu določa: „Pri sodiščih države članice se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, ki jih predvideva pravo te države članice, tudi v primeru, ko so za odločanje o glavni stvari pristojna sodišča druge države članice.“_ Tu je v pritožbi pomešanih več stvari (mimogrede je primerno pripomniti, da predlagano zavarovanje ni predmet urejanja navedene uredbe in njenega 35. člena, temveč _Uredbe (EU) 2020/1783 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah;_ prim. 84. in nasl. točke sklepnih predlogov generalne pravobranilke J. Kokott z dne 18. 7. 2007 v zadevi Sodišča EU C-175/06 _Alessandro Tedesco proti Tomasoni Fittings Srl in RWO Marine Equipment Ltd_)_._ Glavno za zavrnitev pritožbenega očitka pa je, da je zavarovanje dokazov po ZIL-1 (in ZASP) tako različno od tistega po 19. poglavju ZPP (zlasti je po prvem mogoča prisilna izvršba, po drugem pa ne), da pritožničinega predloga, ki je bil očitno oprt na prvega, ni bilo treba presojati še po drugem.

12. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, preizkus po uradni dolžnosti pa tudi ni pokazal nobenih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP, smiselno uporabljen po napotilih iz prvega odstavka 366. člena ZPP, 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ter petega odstavka 124. člena ZIL-1). Sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka smiselno uporabljenega 365. člena ZPP).