Jedro

Tožeča stranka ni dokazala, da bi vračilo spornih nepremičnin bilo vzrok, da preostalih nepremičnin, ki jih uporablja za turistične namene, ne bi mogla več neovirano uporabljati za enak namen kot pred vračilom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravna enota Piran je v obnovljenem postopku z delno odločbo navedeno v uvodu sodbe pod točko 1 odločila, da je zavezanec gospodarska družba A. d.d. iz B. dolžna v 15-tih dneh po pravnomočnosti odločbe v korist denacionalizacijskega upravičenca B.B. skrbniku za poseben primer izročiti v last in posest parc. št. 1828/5 k.o. ... v izmeri 1576 m2 (kot del nekdanje parc. št. 2943/3 k.o. ...), parc. št. 1828/73 k.o. ... v izmeri 40 m2 (kot del nekdanje parc. št. 2941 k.o. ...) in parc. 1828/74 k.o. ... v izmeri 192 m2 (kot del nekdanje parc. št. 2942/ k.o. ...). Pod točko 2, je odločila, da Okrajno sodišče v Piranu po pravnomočnosti odločbe po uradni dolžnosti izvede spremembo zemljiško knjižnega stanja na podlagi te odločbe. Pod točko 3 pa, da se za skrbnika za poseben primer imenuje C.C. iz B., katerega naloga je, da kot dober gospodar do zaključka zapuščinskega postopka po denacionalizacijskem upravičencu upravlja s premoženjem, ki je predmet izpodbijane odločbe. Pod točko 4 pa odločila, da se z izpodbijano odločbo odpravi in nadomesti delna odločba št. 351-839/2001 z dne 29. 8. 2003 v prvi točki izreka v delu, ki se nanaša na vračilo parc. št. 1828/5, 1828/73 in 1828/74 vse k.o. ... V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka navedla, da je upravni organ prve stopnje dne 29. 8. 2003 izdal delno odločbo št. 351-839/2001, s katero je denacionalizacijskemu upravičencu vrnil v last in posest zemljišča s parc. št. 1828/5, 1828/73, 1828/74, 1828/75 in 1828/76 vse k.o. ... Dne 24. 1. 2005 pa je prizadeta stranka A. d.d. podala predlog za obnovo postopka končanega z navedeno delno odločbo z dne 29. 12. 2003. Upravni organ prve stopnje je v ponovnem postopku s sklepom št. 351-839/2001-179 z dne 11. 5. 2007 postopek obnovil v obsegu, ki se nanaša na vračilo parc. št. 1828/5, 1828/73 in 1828/74 vse k.o. ... Ob upoštevanju določila 270. člena ZUP je upravni organ nato na podlagi podatkov, ki so bili izbrani v prejšnjem in obnovljenem postopku delno odločbo z dne 29. 8. 2003 razveljavil v 1. točki izreka in sicer v prvih treh alineah, ki se nanašajo na vračilo parc. št. 1828/5, 1828/73 in 1828/74 vse k.o. ... ter jo v navedenem delu nadomestil z novo delno odločbo. V nadaljevanju navaja, da je zahtevek za denacionalizacijo pravočasno vložila upravičena stranka in da je izpolnjen pogoj za denacionalizacijo iz 1. odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 13/93, 31/93, 24/95, 74/95, 1/97-odl.US, 20/97-odl.US, 23/97-odl.US, 41/97-odl.US, 49/97, 87/97, 13/98, 65/98, 67/98-odl.US, 76/98-odl.US, 83/98-odl.US, 60/99-odl.US, 66/00, 11/01-odl.US, 54/02-odl.US, 18/05-odl.US – v nadaljnjem besedilu ZDen). Nadalje zaključuje, da bilo sporno zemljišče pridobljeno s strani pravnega prednika družbe A. d.d. ter da je sodni cenilec in izvedenec gradbene stroke v svojem izvedeniškem mnenju z dne 14. 5. 2001 ugotovil, da je upravičenec B.B. za sporne nepremičnine prejel 19,67 % vrednosti nepremičnin in da je zavezanec za vračilo spornih parcel družba A. d.d. iz B. V zvezi z ugovorom družbe A. d. d., da so podane ovire za vračilo parcel v naravi pa navedel, da le ta ni preciziral kaj naj bi obsegal hotelski kompleks A. temveč zgolj pavšalno govoril o hotelskem kompleksu. Za svoje navedbe pa tudi ne predložil nobenih dokazov o obstoju hotelskega kompleksa. Ob ogledu je bilo nesporno ugotovljeno, da na spornih parcelah ni zgrajenih nobenih trajnih objektov, in da gre za območje stavbnih zemljišč, iz zemljiško knjižnih izpiskov pa izhaja, da nepremičnine, na katere mejijo predmetne nepremičnine niso v lasti družbe A. temveč v lasti drugih fizičnih oseb, iz česar je moč zaključiti, da se parcele, ki so predmet te delne odločbe ne nahajajo v hotelskem kompleksu in navedena zemljišča niso neobhodno potrebna za funkcioniranje navedenega hotelskega kompleksa.

Upravni organ druge stopnje je s svojo odločbo št. 4904-60/2007/61 z dne 5. 8. 2010 izpodbijano delno odločbo upravnega organa prve stopnje odpravil v 1.točki izreka in odločil, da je zavezanec gospodarska družba D. d.d. B., oziroma njen pravni naslednik dolžan v roku 15 dni po pravnomočnosti te odločbe v korist denacionalizacijskega upravičenca izročiti v last in posest nepremičnine parc. št. 1828/5 v izmeri 1576 m2, parc. št. 1828/73 v izmeri 40 m2 in parc.št. 1828/74 v izmeri 291 m2, vse vpisane v Z.K. vložek št. 4390 k.o. ... kot last gospodarske družbe A. d.d., pod točko 2 pa odločil, da v ostalem delu izpodbijana delna odločba upravnega organa prve stopnje ostane v veljavi. V obrazložitvi je zavrnil pritožbene ugovore tožeče stranke in družbe A. d.d., ki sta se pritožile zoper odločbo upravnega organa prve stopnje in navedel, da je ob pregledu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti ugotovil, da sam izrek ne ustreza pogojem navedenim v določbah 6. odstavka 213. člena ZUP, da mora biti izrek odločbe kratek in določen, zato je s ciljem natančno določiti zavezanca za vračilo v predmetnem postopku in v izogib problemov z izvršitvijo odločbe odpravil 1. točko izreka izpodbijane odločbe in odločil tako kot izhaja iz 1. točke odločbe upravnega organa druge stopnje in v izreku kot zavezanca navedel pravnega naslednika družbe A. d.d. B., ker navedena družba ne obstaja več, iz izreka pa izključil navedbe starega parcelnega stanja, saj glede na to, da gre za vrnitev parcel v naravi te navedbe v izreku niso več potrebne, nedvomno pa so to bile parcele, ki se vračajo podržavljene prejšnjemu lastniku B.B. Tožeča stranka izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje in odločbo upravnega organa druge stopnje iz razlogov nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka ter nepravilne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da je bila v postopku storjena bistvena kršitev določb postopka zato, ker tožeča stranka ni bila v postopek vključena že od začetka denacionalizacijskega postopka, temveč šele kasneje, s tem pa so ji bile kratene njene pravice, saj ni mogla pravočasno navajati ugovorov, ki bi odločilno vplivali na odločitev v zadevi. V postopku je bilo zaradi tega dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj ni bilo pravilno ugotovljeno, da se bo z vrnitvijo spornih parcel bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin, kar predstavlja oviro za vračilo v naravi iz 4. točke 1. odstavka 19. člena ZDEN. Sporne parcele so nujno potrebne za obratovanje Hotela ... sredi B., kjer je stiska s parkirnimi prostori, zaradi česar je delovanje hotela bistveno okrnjeno in oteženo. V postopku je predlagala izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke, kar je tožena stranka zavrnila, zato je bilo dejansko stanje v tem delu nepravilno in nepopolno ugotovljeno, na tej podlagi pa tudi napačno uporabljeno materialno pravo. Sodišču predlaga, da izpodbijana upravna akta odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadenih odločbah iz razlogov, ki so razvidni iz njune obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Prizadeta stranka, dedinja po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu E.E. v odgovoru na tožbo navaja podatke o nacionalizaciji in parcelaciji spornih parcel ter odgovarja ugovorom, da spadajo parcele v hotelski kompleks z obrazložitvijo, da je sama lastnica določenih parcel na območju, ki naj bi bilo v hotelskem kompleksu.

Tožba ni utemeljena.

K točki 1 izreka: Po presoji sodišča sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti, imata oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhajata iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi obeh upravnih aktov podala pravilne razloge, zato sodišče v celoti sledi obrazložitvi odločbe upravnega organa prve stopnje in tožene stranke in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2.odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Izpodbijani odločbi sta bili izdani v postopku, ki je bil obnovljen na predlog tožeče stranke, v katerem je bilo tožeči stranki zagotovljeno sodelovanje v postopku zaradi varovanja svojih pravnih koristi. Z obnovo postopka je bila sanirana napaka, ko tožeči stranki ni bil priznan status stranke v postopku, zato so ugovori tožeče stranke, da naj bi ji bile v zaradi nepritegnitve v prvoten postopek bistveno kršene njene procesne pravice, neutemeljen.

Neutemeljen pa tudi ugovor tožeče stranke glede nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava glede odločitve o vrnitvi nacionaliziranih nepremičnin v naravi. ZDen v 4. točki 1. odstavka 19. člena določa, da nepremičnine ni mogoče vrniti če bi se bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin, v 2. odstavku 32. člena ZDen pa je določeno, da se podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca. V zadevi je potrebno odločati na podlagi stanja, ki je bilo v naravi v času uveljavitve ZDen, zato morebitne kasnejše spremembe dejanskega stanja glede ovir iz 4. člena 1. odstavka 19. člena ZDen, ki jih uveljavlja v tožbi tožeča stranka, niso upoštevni. Iz upravnega spisa izhaja, da je bilo sporno zemljišče denacionalizacijskemu upravičencu nacionalizirano na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. V zadevi ni sporno, da je bilo zemljišče izročeno občini več kot dve leti pred uveljavitvijo ZDen in ni bilo oddano za gradnjo, zato se predmetno zemljišče na podlagi določb 3. odstavka 32. člena ZDen lahko vrne v naravi upravičencu. Iz zapisnika o ustni obravnavi z ogledom z dne 5. 4. 2001 izhaja, da sporno zemljišče ni bilo pozidano in da njem raste nekaj na novo zasejanih oljk, del parcele pa je makadamsko parkirišče. Iz upravnega spisa pa tudi izhaja, da je tedanji investitor družba A. d.d. v letu 1993 želela na spornem zemljišču zgraditi parkirišče, vendar ji je bil izdan inšpekcijski ukrep na podlagi katerega je bil investitor dolžan vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje na lastne stroške iz razloga, ker investitorju ni bilo izdano lokacijsko dovoljenje za parkirišče, razen za del parc. št. 2908/1. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za turistično stanovanjske območje Metropol planske celote T 5/19 (Uradne objave št. 15/89, 24/94 in 35/06) določa, da zemljišče spada v navedeni kompleks Hotelov ... Iz javnih prostorskih aktov Občine Piran pa izhaja, da sporne parcele sodijo v plansko celoto PC 56, območje za centralne dejavnosti, torej ne zgolj za hotelsko dejavnost. Tožeča stranka ni dokazala, da bi vračilo spornih nepremičnin bilo vzrok, da preostalih nepremičnin, ki jih uporablja za turistične namene ne bi mogla več neovirano uporabljati za enak namen kot pred vračilom. To, da je bil del površine parcel, ki so predmet vračanja nasut z gramozom, pa še ne pomeni, da gre za parkirišče, ki bi bilo zgrajeno v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišče in mesta za vzdrževanje vozil (Uradni list RS, št. 33/96), ki zagotavljajo minimalne tehnične standarde in pogoje, kot jih določa navedeni Pravilnik. Da tožeča stranka za sporno nasutje ni pridobila potrebnega dovoljenja pa potrjuje inšpekcijska odločba iz leta 1993, ki zahteva vzpostavitev prvotnega stanja. Neutemeljen je tudi ugovor tožeče stranke v zvezi z zavrnitvijo njenega predloga za postavitev izvedenca gradbene stroke. Tožena stranka je zavrnitev postavitve izvedenca tehtno utemeljila in navedla razloge iz katerih izhaja, da zatrjevane ovire za vračilo iz razloga bistvene okrnitve prostorske kompleksnosti oziroma izrabe prostora in nepremičnin niso utemeljene.

Ker sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti, sodišče pa v postopku pred njuno izdajo ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki 2: Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.