Jedro

Ker so obveznosti, ki se izterjujejo (globa), nastale po začetku stečajnega postopka, z dnem pravnomočnosti izvršilnega naslova, gre v tem primeru za strošek tožnika kot fizične osebe in zato uvedba stečajnega postopka nad tožnikovim premoženjem na izterjavo te terjatve ne vpliva.

Davčni organ je pred izdajo izpodbijanih sklepov o davčni izvršbi na tožnikove denarne prejemke tožniku posredoval opomin pred izvršbo, mu vročil izpodbijane sklepe, in s tem tožnika seznanil z dolgovanimi obveznostmi, njihovo višino in izvršilnim naslovom. Tožnik je zoper izpodbijane sklepe vložil pritožbe, zato po presoji sodišča v postopku njihove izdaje ni bila kršena tožnikova pravica do izjave oziroma načelo kontradiktornosti (22. člen Ustave RS), zato očitane kršitve pravil postopka po mnenju sodišča v predmetnem postopku niso bile podane.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. V tožbi je tožnik izpodbijal sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4933-105143/2017-3 z dne 14. 5. 2018; št. DT 4933-105146/2017-3 z dne 14. 5. 2018; št. DT 4933-703/2016-4 z dne 14. 5. 2018; št. DT 4933-106936/2016-3 z dne 14. 5. 2018 in št. DT 4933-105154/2017-3 z dne 14. 5. 2018. 2. Iz sklepa o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4933-105143/2017-3 z dne 14. 5. 2018 izhaja, da je dolžnik, A.A., dolžan plačati globo v znesku 80,00 EUR ter stroške izdaje tega sklepa v višini 10,00 EUR, ki temelji na obveznosti iz izvršilnega naslova - odločbi št. Pn 22404-334/2016 z dne 4. 4. 2016, ki jo je izdala Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja Velenje, ki je postala izvršljiva 14. 7. 2017. V izreku navedenega sklepa je nadalje določen način izvedbe davčne izvršbe. Pritožbeni organ, Ministrstvo za finance, Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, je z odločbo DT 499-23-131/2018 z dne 8. 10. 2018 sklep o davčni izvršbi prvostopenjskega upravnega organa št. DT 4933-105143/2017-3 z dne 14. 5. 2018 v izreku 1. točke drugega odstavka prve alineje spremenil v navedbi izdajatelja izvršilnega naslova, ki pravilno glasi Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja, Skupna občinska uprava občin Braslovče, Gornji grad, Ljubno, Mozirje, Nazarje, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Tabor, Velenje in Vransko ter v datumu izvršljivosti izvršilnega naslova, tako da pravilno glasi 15. 7. 2017, v ostalem pa pritožbo zavrnil. 3. S sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4933-105146/2017-3 z dne 14. 5. 2018 je prvostopenjski organ dolžnika zavezal k plačilu stroškov postopka v znesku 40,00 EUR ter stroškov izdaje tega sklepa pa v višini 10,00 EUR in pojasnil, da je izvršilni naslov odločba št. Pn 22404-334/2016 z dne 4. 4. 2016, ki jo je izdala Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja Velenje, in ki je postala izvršljiva 21. 7. 2017. V nadaljevanju je v izreku tega sklepa določen način izvršbe in določeni ostali pogoji postopka izvršbe. Drugostopenjski organ je pritožbo zoper sklep DT 4933-105146/2017-3 z dne 14. 5. 2018 spremenil v delu, ki se nanaša na 1. točko drugega odstavka prve alineje izpodbijanega sklepa tako, da je popravil pravilno navedbo izdajatelja izvršilnega naslova in datum izvršljivosti 15. 7. 2017 ter v ostalem pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil. 4. V sklepu št. DT 4933-703/2016-4 z dne 14. 5. 2018 je upravni organ odločil, da je dolžnik dolžan plačati globo v znesku 250,00 EUR ter povrniti stroške izdaje tega sklepa v višini 10,00 EUR in odločil, da obveznosti temeljijo na odločbi št. Pn 22404-2610/2015 z dne 21. 9. 2015, ki jo je izdala Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja Velenje in ki je postala izvršljiva 13. 10. 2015. Drugostopenjski organ Ministrstvo za finance, Direktorat sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov je pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4933-703/2016-4 z dne 14. 5. 2018 popravil v 1. točki drugega odstavka 1. člena tako, da je spremenil navedbo vrste izvršilnega naslova in izdajatelja ter pravilno navedel datum izvršilnega naslova - 10. 10. 2015. 5. V sklepu o davčni izvršbi št. DT 4933-106936/2016-3 z dne 14. 5. 2018 je prvostopenjski organ dolžniku naložil plačilo stroškov postopka v znesku 150,00 EUR ter stroškov izdaje tega sklepa v višini 10,00 EUR, ki temeljijo na izvršilnem naslovu, sklepu št. 991007684415-9 z dne 21. 8. 2015, ki ga je izdala Policijska postaja Velenje, in ki je postal izvršljiv 12. 9. 2016. V izreku tega sklepa so določeni nadaljnji pogoji izvršitve tega akta. Drugostopenjski organ je sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4933-106936/2016-3 z dne 14. 5. 2018 popravil v navedbi 1. točke drugega odstavka prve alineje tako, da je spremenil navedbo izvršilnega naslova in datuma izvršljivosti izvršilnega naslova, ki pravilno glasi sodba Okrajnega sodišča v Celju opr. št. ZSV 910/2015-0335 z dne 28. 7. 2016 v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse Policijski uprave Celje št. 9910076844159 z dne 29. 7. 2016, in ki je postal izvršljiv 13. 9. 2016 ter v ostalem sklep potrdil in pritožbo zavrnil. 6. V sklepu o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4933-105154/2017-3 z dne 14. 5. 2018 pa je določeno, da je dolžnik dolžan plačati stroške postopka v znesku 45,00 EUR ter stroške izdaje tega sklepa v višini 10,00 EUR in pojasnjeno, da obveznost dolžnika temelji na odločbi Pn 22404-334/2016 z dne 4. 4. 2016, ki jo je izdala Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja Velenje, in ki je postala izvršljiva 21. 7. 2017. Drugostopenjski organ je pritožbo zoper sklep št. DT 4933-105154/2017-3 z dne 14. 5. 2018 popravil v 1. točki drugega odstavka prve alineje tako, da je pravilno navedel izvršilni naslov, ki glasi sodba Okrajnega sodišča v Celju opr. št. ZSV 449/2016 z dne 29. 6. 2017 v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja, Skupne občinske uprave občin Braslovče, Gornji grad, Ljubno, Mozirje, Nazarje, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Tabor, Velenje in Vransko št. Pn 22404-334/2016-7 z dne 30. 6. 2017, ki je postala izvršljiva 20. 7. 2017 in v ostalem delu sklep potrdil in pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

7. Tožnik se v tožbi sklicuje na določbe Ustave Republike Slovenije in Kazenskega zakonika, Zakona o izvršbi in zavarovanju, Zakona o pravdnem postopku ter Evropske konvencije o človekovih pravicah, Splošne deklaracije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter posamezne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Vložitev tožbe utemeljuje z ugotovitvijo, da postopki Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) niso zakoniti, ker so v neskladju s prej navedenimi pravnimi akti. Ni bil izveden pravni postopek, v katerem bi bil s sodbo ugotovljen tožnikov dolg do države oziroma njegova višina, zato je odločitev nezakonita. Pojasnjuje vsebino posameznih določb 29. člena Ustave RS in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in navaja, da v postopku ni bila spoštovana domneva nedolžnosti. Prav tako tožnik v postopku ni bil zaslišan (9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP) in mu ni bila omogočena izvedba dokazov v svojo korist. Gre za bistveno kršitev določb postopka, tudi določbe 146. člena ZUP, ker ga organ pred izdajo odločbe ni obvestil oziroma mu ni omogočil izreči se o dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločbo ter pred izdajo odločbe ni ugotovil vseh dejstev in okoliščin pomembnih za odločitev. Prav tako ni bilo izvedeno javno sojenje na nobenem sodišču, kar je posledično povzročilo kršitve prej navedenih predpisov.

8. Iz tega izhaja, da ga FURS ne bi smel obdolžiti in spoznati za dolžnika brez javnega sojenja in izvajanja dokazov v svojo korist, ampak bi moral upoštevati 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in določbi 22. in 14. člena Ustave RS. Sklicuje se tudi na posamične odločbe sodišča Evropske skupnosti, ki bi jih organ moral upoštevati. Sodišče mora upoštevati zatrjevane bistvene kršitve določb upravnega postopka in upoštevati vse citirane sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Prav tako predlaga, da se upošteva pravica do zasebne lastnine, kar predstavlja tudi denarna sredstva, na katera je poseženo, torej smiselno predlaga odpravo izpodbijanih sklepov.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve sklepa o davčni izvršbi organa prve stopnje in odločb organa druge stopnje. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

10. Tožba ni utemeljena.

11. Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnik v tožbi izpodbija 5 sklepov o davčni izvršbi Finančne uprave Republike Slovenije na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4933-105143/2017-3 z dne 14. 5. 2018, št. DT 4933-105146/2017-3 z dne 14. 5. 2018, št. DT 4933-703/2016-4 z dne 14. 5. 2018, št. DT 4933-106936/2016-3 z dne 14. 5. 2018 in št. DT 4933-105154/2017-3 z dne 14. 5. 2018, zato so v obravnavanem primeru izkazani pogoji po 35. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) za skupno obravnavanje vseh tožbenih zahtevkov. Izpodbijani sklepi namreč temeljijo na isti pravni in dejanski podlagi, saj gre v vseh zadevah za sklepe o davčni izvršbi Finančne uprave Republike Slovenije na dolžnikova denarna sredstva, ki temeljijo na določbah ZDavP-2. 12. Prav tako sodišče ugotavlja, čeprav med strankama upravnega spora to ni sporno, da je drugostopenjski davčni organ, na podlagi določbe 251. člena ZUP popravil izreke prvostopenjskih sklepov tako, da vsebujejo pravilno navedbo izvršilnega naslova in s tem ni spremenil odločitve v škodo tožeče stranke, ker je obveznost, ki je predmet izvršilnega postopka, ostala nespremenjena.

13. Iz sklepa o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4933-105143/2017-3 z dne 14. 5. 2018 izhaja, da se izterjuje globa v znesku 80,00 EUR, ki jo je izdala Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja, Skupna občinska uprava občin Braslovče, Gornji Grad, Ljubno, Mozirje, Nazarje, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Tabor, Velenje in Vransko z datumom izvršljivosti 15. 7. 2017 (Pn 22404-334/2016 z dne 4. 4. 2016); iz sklepa o davčni izvršbi št. DT 4933-105146/2017-3 z dne 14. 5. 2018 izhaja, da se izterjujejo stroški postopka v višini 40,00 EUR na podlagi odločbe št. Pn 22404-334/2016 z dne 4. 4. 2016, organa navedenega predhodno, ki je postal izvršljiv 15. 7. 2017; iz sklepa št. DT 4933-703/2016-4 z dne 14. 5. 2018 izhaja, da se izterjuje globa v znesku 250,00 EUR na podali odločbe št. Pn 22404-2610/2015 z dne 21. 9. 2015 ter stroški nastali v tem postopku, ki je postal izvršljiv 10. 10. 2015; iz sklepa DT 4933-106936/2016-3 z dne 14. 5. 2018 pa se izterjujejo stroški postopka v znesku 150,00 EUR, ki temeljijo na izvršljivem naslovu v sodbi Okrajnega sodišča v Celju opr. št. SZV 910/2015-0335 z dne 28. 7. 2016 v zvezi z pozivom za plačilo sodne takse Policijske uprave Celje št. 991007684415 z dne 29. 7. 2016 ki je postal izvršljiv 23. 9. 2016 in sklep št. DT 4933-105154/2017-3 z dne 14. 5. 2018, s katerim se izterjujejo stroški postopka v višini 45,043 EUR, ki temelji na sodbi Okrajnega sodišča v Celju št. ZSV 449/2016 z dne 29. 6. 2017 v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja, Skupna občinska uprava občin Braslovče, Gornji Grad, Ljubno, Mozirje, Nazarje, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Tabor, Velenje in Vransko št. Pn 22404-334/2016-7 z dne 30. 6. 2017, ki je postala izvršljiva 20. 7. 2017. 14. Po določbi prvega odstavka 146. člena ZDavP-2 je v primeru, ko davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti (za kar gre v obravnavani zadevi), izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe). Izterjava se uvede z izdajo sklepa o prisilni izterjavi, ki mora imeti vse v določbi 151. člena ZDavP-2 predpisane sestavine.

15. Na podlagi podatkov upravnega spisa sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklepi izpolnjujejo pogoje ZDavP-2, prav tako je davčni organ upošteval določbe 159. člena ZDavP-2, ki določa denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe ter določbo 160. člena istega zakona, ki določa omejitve pri davčni izvršbi. V upravnem sporu tožeča stranka izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv dne 2. 8. 2011 (sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2).

16. V zvezi s prvim izpodbijanim sklepom sodišče ugotavlja, čeprav v zadevi to dejstvo med strankama upravnega spora ni sporno, da je pritožbeni organ vpogledal tudi v podatke Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve in ugotovil, da se je nad tožnikom postopek osebnega stečaja opr. št. St ... začel 17. 1. 2014 in končal s sklepom o končanju stečajnega postopka z dne 10. 5. 2018, ki je postal pravnomočen 26. 5. 2018. Drugostopenjski organ je pojasnil, da so obveznosti, ki se izterjujejo (globa) s sklepom št. DT 4933-105143/2017-3 z dne 14. 5. 2018 nastale po začetku stečajnega postopka, z dnem pravnomočnosti izvršilnega naslova 30. 6. 2017 in da gre v tem primeru za strošek tožnika kot fizične osebe in zato uvedba stečajnega postopka nad tožnikovim premoženjem na izterjavo te terjatve ne vpliva. Do enake ugotovitve je prišel tudi v zvezi z izterjavo obveznosti na podlagi sklepa št. DT 4933-105146/2017-3, kjer je ob upoštevanju stališča VS RS opr. št. X Ips 603/2004 z dne 3. 9. 2009 ugotovil, da je obveznost, ki se izterjuje nastala po začetku stečajnega postopka, z dnem pravnomočnosti izvršilnega naslova, 30. 6. 2017, in da gre za tožnikova obveznost poplačila tega stroška iz premoženja izvzetega iz stečajne mase. Na posledice uvedbe stečajnega postopka na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP je tožena stranka opozorila tudi v zvezi z izterjavo obveznosti na podlagi izvršilnega naslova DT 4933-703/2016-4 in sklepa DT 4933-105154/2017-3. 17. Iz listin predloženih upravnih spisov izhaja, da je davčni organ pred izdajo izpodbijanih sklepov o davčni izvršbi na tožnikove denarne prejemke tožniku posredoval opomin pred izvršbo, mu vročil izpodbijane sklepe, kar dokazujejo v spise posameznih zadev vložene vročilnice in s tem tožnika seznanil z dolgovanimi obveznostmi, njihovo višino in izvršilnim naslovom. Da tožnik svojega dolga ni pravočasno poravnal smiselno izhaja tako iz tožbenih navedb, kot tožnikovega sklicevanja na finančni položaj. Nadalje sodišče ugotavlja, da je tožnik zoper izpodbijane sklepe vložil pritožbe, zato po presoji sodišča v postopku izdaje izpodbijanih sklepov ni bila kršena tožnikova pravica do izjave oziroma načelo kontradiktornosti (22. člen Ustave RS), zato očitane kršitve pravil postopka po mnenju sodišča v predmetnem postopku niso bile podane. Sodišče v nadaljevanju ugotavlja tudi, da se je tožnik na izvedeni glavni obravnavi skliceval na tožbene navedbe in predvsem na svoj finančni položaj, drugih ugovorov pa ni navajal, zato tudi iz tega razloga pavšalne tožbene ugovore kršitve postopkovnih pravil zavrača kot neutemeljene.

18. Glede na navedeno sodišče meni, da je v obravnavanem primeru davčni organ utemeljeno pričel davčno izvršbo na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2. Po presoji sodišča je v času izdaje vsakega posamičnega izpodbijanega sklepa obstajal izvršilni naslov, ki je bil opremljen s potrdilom o izvršljivosti in navedena je višina davčnega dolga (glavnice) in višina obresti. Tako imajo izpodbijani sklepi vse zakonsko predpisane sestavine določene v 151. člen ZDavP-2: osebno ime in naslov tožnika, njegovo davčno številko, izvršilni naslov, datum izvršljivosti, znesek davka in pripadajoče obresti, sredstvo in predmet davčne izvršbe, stroške davčne izvršbe ter ime, naslov in sedež izplačevalca dohodkov. Tudi po presoji sodišča so bile za izdajo predmetnega sklepa izpolnjene vse procesne predpostavke. Kot je to tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ, pa v skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni možno vsebine izpodbijati izvršilnega naslova. Enako velja tudi za tožbo, torej je sodno varstvo zoper sklepe o davčni izvršbi v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o davčni izvršbi.

19. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane določbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.