Jedro

Spor o uvedbi obnove postopka obračuna carinskih dajatev ni spor, ki je izražen v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev ne vpliva, da bodo v obnovljenih postopkih lahko izdane odločbe, v kateri bo pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.

Izrek

1. Zadeve, ki se pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije vodijo kot X Ips 718/2008, X Ips 719/2008, X Ips 720/2008, X Ips 721/2008 in X Ips 722/2008, se združijo v skupno obravnavanje in odločanje tako, da postane osnovni spis X Ips 718/2008. 2. Revizije se zavržejo.

3. Predlogi za izdajo začasne odredbe se zavržejo.

Obrazložitev

Zoper pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, navedene v uvodu tega sklepa, je tožeča stranka dne 24. 10. 2008 po odvetniku vložila revizije in zahtevala izdajo začasnih odredb po drugem odstavku 84. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06). Dovoljenost revizij utemeljuje iz vseh razlogov po drugem odstavku 83. člena ZUS-1. K 1. točki izreka: Ker gre v obravnavanih zadevah za več postopkov o istem predmetu, saj tožeča stranka v vseh primerih z vsebinsko povsem enakimi razlogi izpodbija sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, in ker sta v vseh primerih isti tudi stranki spora, so izpolnjeni pogoji za združitev postopkov na revizijski stopnji. Zato je Vrhovno sodišče – ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka (11. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP; Uradni list RS, št. 73/07-UPB3, 45/08, 111/08 – odl. US, 121/08 – sklep US, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) – smiselno uporabilo določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1 in v uvodu navedene zadeve združilo v skupno obravnavanje in odločanje.

K 2. točki izreka: Revizije niso dovoljene.

V vsakem posameznem primeru je sodišče prve stopnje s pravnomočno sodbo, ki se izpodbija z revizijo, kot neutemeljeno zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke zoper sklep prvostopenjskega carinskega organa. V vsakem posameznem primeru je prvostopenjski carinski organ po uradni dolžnosti obnovil postopek carinjenja iz razloga po 2. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; Uradni list RS, št. 80/99,7 0/00 in 52/02), ker je bila carinski deklaraciji priložena lažna izjava prejemnika blaga, da uvaža blago za nadaljnjo prodajo, zaradi česar za uvoženo blago ni bil obračunan prometni davek. Neresničnost izjav prejemnika blaga je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 20. 1. 2004, s katero je bil za nadaljevano kaznivo dejanje davčne zatajitve po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 254. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94) obsojen direktor družbe, ki je blago uvažala.

Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovolitev, pri čemer je po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, Up-858/08 z dne 3. 6. 2008 (Uradni list RS, št. 62/08), ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Ker gre v obravnavanih zadevah za spore o pravilnosti sklepov o uvedbi obnove postopka obračuna carinskih dajatev, ne gre za spore, ki so izraženi v denarni vrednosti, revizija po tej določbi ni dovoljena. Na drugačno odločitev ne vpliva dejstvo, da bodo v obnovljenih postopkih lahko izdane odločbe, v kateri bo pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo npr. v sklepu X Ips 473/2007 z dne 13. 2. 2008, sklepu X Ips 203/2008 z dne 5. 6. 2008 in sklepu X Ips 15/2008 z dne 19. 6. 2008. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Tožeča stranka v revizijah zatrjuje, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, pri čemer ne navede in ne pojasni, za katero pravno vprašanje gre ter zakaj je pomembno. Takšno pavšalno zatrjevanje obstoja pogojev za dovolitev revizije po presoji Vrhovnega sodišča ne zadostuje. Glede na pojasnjeno trditveno in dokazno breme bi morala tožeča stranka natančno opredeliti, katero pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na dovolitev obnove postopka, je sporno in naj bi bilo v teh postopkih rešeno. Zato pogoj za dovoljenost revizij po tej določbi ni izpolnjen.

Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Glede dovoljenosti revizij po tej določbi tožeča stranka navaja, da ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zanjo hude posledice, saj gre za skupno 14 enakih zadev oziroma tožb, v vsaki od teh zadev pa vrednost izpodbijanega upravnega akta močno presega znesek 20.000 eurov, skupno pa gre za več kot 800.000 eurov. V obravnavani zadevi gre za vprašanje uvedbe obnov carinskih postopkov po uradni dolžnosti, iz tega pa lahko izhajajo le pravne posledice, določene v drugem odstavku 272. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, 126/07 in 65/08), to je zadržanje izvršitve akta, v zvezi s katerim je uvedena obnova postopka. Iz tega izhajajoče zelo hude posledice pa tožeča stranke niti ne zatrjuje. Presoja, ali bodo za stranko nastopile zelo hude posledice v smislu naložitve navedenih denarnih obveznost, bo odvisna od odločitev, ki bodo šele sprejete v obnovljenih postopkih. Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo npr. v sklepu X Ips 530/2008 z dne 28. 8. 2008 in sklepu X Ips 331/2008 z dne 5. 6. 2008. Ker tožeča stranka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizije kot nedovoljene zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. K 3. točki izreka: Predlogi za izdajo začasne odredbe niso dovoljeni.

Po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je s tem sklepom pravnomočno odločeno, da se vložene revizije kot nedovoljene zavržejo, ni podana procesna predpostavka za nadaljnje odločanje o predlogih za izdajo začasne odredbe.

Zaradi navedenega je revizijsko sodišče na podlagi 84. člena ZUS-1 ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1 predloge za izdajo začasne odredbe zavrglo kot nedovoljene.