Jedro

Dolžnik mora v ugovoru določno opredeliti vse okoliščine, ki izkazujejo, da je izpolnjen dejanski stan 177. člena ZIZ, in da zato izvršba ni dopustna. Dolžnik mora torej navesti konkretna dejstva, ki izkazujejo, da mu je dohodek iz kmetijskih zemljišč, ki so predmet izvršbe, potreben vir sredstev za lastno preživljanje in preživljanje članov njegove družine ter oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Da zadosti standardu obrazloženega ugovora, mora določno opredeliti kmetijska zemljišča, ki so mu potrebna za preživljanje in kaj na njih prideluje oziroma zakaj so mu potrebna, konkretizirati mora prihodek, ki ga pridobiva iz kmetijske dejavnosti, kot tudi število članov družine, katere preživlja, in druge lastne prihodke ter prihodke družinskih članov, vse te trditve pa tudi dokazno podpreti.

Izrek

I. Pritožba zoper I. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se v tem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožba zoper II. točko izreka sklepa se zavrže. III. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, upnik pa stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I ugovor dolžnika zavrnilo, v točki II je predlog za dovolitev drugega sredstva izvršbe zavrnilo in v točki III naložilo dolžniku, da nosi svoje stroške ugovora, upniku pa je dolžan povrniti nadaljnje stroške postopka v znesku 49,10 EUR in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Dolžnik je predlagal dokazne predloge, s katerimi bi utemeljil ugovorni razlog, vendar sodišče njegovih dokaznih predlogov ni izvedlo, zaradi česar je storjena absolutna bistvena kršitev izvršilnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Upoštevati je potrebno, da rok za ugovor znaša osem dni, kar pomeni, da je dolžnik pri izbiri in predložitvi dokaznih predlogov izrazito omejen. Če v roku za ugovor ne more predložiti vseh potrebnih dokaznih listin, dolžnik upravičeno predlaga opravo poizvedb, saj bi bilo naknadno predlaganje dokaznih listin prepozno. Trditev, da je nepremičnina dolžniku nujno potrebna za pridelavo krme, je dovolj substancirana, zato bi jo moralo sodišče obravnavati in izvesti predlagane dokaze, preden je izdalo izpodbijani sklep. Izpodbijani sklep ne vsebuje obrazložitve, zakaj sodišče dokaznih predlogov ni izvedlo, zato ga ni mogoče preizkusiti. Tudi sklep o zavrnitvi predloga za drugo izvršilno sredstvo je nezakonit. Sodišče bi moralo predlog za opravo izvršbe z drugim sredstvom presojati z vidika trenutka vložitve predloga za izvršbo in z vidika dolžnikove trditve o upnikovi zlorabi pravice do pravnega sredstva, česar pa prvostopenjsko sodišče ni storilo, zaradi česar je storjena absolutna bistvena kršitev določb izvršilnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnikova zloraba pravice, ki je sodišče ni ugotavljalo, pomeni po kriteriju krivde podlago za povrnitev dolžnikovih stroškov oziroma za zavrnitev upnikovega zahtevka za plačilo stroškov, o čemer pa se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo upnik predlaga zavrnitev dolžnikove pritožbe, ki ni utemeljena. Dolžnik v pritožbi navaja, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev postopka, ker ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal za ugotovitev izpolnjevanja pogojev iz 177. člena ZIZ. Dolžnik je trdil, da nepremičnini, ki sta predmet izvršbe nujno potrebuje za preživljanje sebe in svoje družine, zaradi česar izvršba po njegovem mnenju ni dovoljena. V dokaz je predlagal številne poizvedbe, vendar je sodišče pravilno te dokazne predloge zavrnilo in poizvedb ni opravilo. Poizvedbe namreč ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, zaradi katere je dolžnikov ugovor neutemeljen. Zgolj trditev, da zemljišče nujno potrebuje za pridelavo krme ni dovolj substancirana, da bi lahko šteli, da je izpolnjen zakonski stan iz 177. člena ZIZ. V 177. členu ZIZ je določeno, da predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča, kolikor jih kmet potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov ožje družine. Iz izvršbe torej niso izvzeta vsa kmetijska zemljišča, ampak zgolj tista, ki jih nujno potrebuje za preživljanje, zato bi dolžnik moral trditi in dokazati, da sta prav ti zemljišči nujni za njegovo preživljanje in preživljanje njegove družine. Dolžnik pa zgolj pavšalno povzame zakonsko določbo, da nepremičnini potrebuje za pridelavo krme, pri čemer ne konkretizira svojih navedb, zakaj sta ravno ti dve nepremičnini tako bistveni za njegovo preživetje, pri čemer celo sam navaja, da ima v lasti tudi druge nepremičnine, tako da s prodajo dveh njegovo preživljanje ne more biti ogroženo. Dolžnik ne izkaže oziroma konkretizira svoje trditve, da on sam sebe in svojo družino preživlja izključno s kmetijstvom. Tako pomanjkljive trditvene podlage predlagani dokazi ne morejo nadomestiti. V konkretnem primeru je ugovor neobrazložen, saj ne vsebuje konkretnih trditev o dejstvih, ki bi kazale na njegovo utemeljenost, zato ga je sodišče pravilno štelo kot neobrazložen. V zvezi s pritožbo zoper 2. točko izreka, s katero je sodišče zavrnilo predlog za dovolitev drugega izvršilnega sredstva po 169. členu ZIZ pa upnik opozarja, da pritožba zoper ta del sklepa ni dovoljena, tako da jo je potrebno zavrniti že iz tega razloga. V tretjem odstavku 169. člena je jasno določeno, da zoper sklep o takšnem predlogu dolžnika ni pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba zoper I. in II. točko izreka ni utemeljena, pritožba zoper II. točko pa ni dovoljena.

5. Sodišče druge stopnje je v izpodbijani I. in II. točki izreka preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. Po proučitvi izvršilnega spisa in pritožbenih navedb je sodišče druge stopnje ocenilo, da prvostopenjsko sodišče ni napravilo nobene očitane bistvene kršitve določb postopka, da je popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi materialno pravo je pravilno uporabljeno. Odločitev je tako pravilna, pri čemer pritožbeno sodišče, glede na pritožbena izvajanja le še poudarja, da sklep o izvršbi, s katerim je bilo ugodeno predlogu za izvršbo, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, v katerem mora navesti razloge, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v 1. do 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in priložiti tudi dokaze, s katerimi takšna dejstva dokazuje (drugi odstavek 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neutemeljen.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je ugovor dolžnika, ki podaja ugovorni razlog po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, torej da je izvršba dovoljena na stvari, ki so izvzete iz izvršbe oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena, neobrazložen in s tem neutemeljen. Pritožbeno sodišče se, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na pravilne razloge sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu in le še dodaja, da mora dolžnik v ugovoru določno opredeliti vse okoliščine, ki izkazujejo, da je izpolnjen dejanski stan 177. člena ZIZ, in da zato izvršba ni dopustna. Dolžnik mora torej navesti konkretna dejstva, ki izkazujejo, da mu je dohodek iz kmetijskih zemljišč, ki so predmet izvršbe, potreben vir sredstev za lastno preživljanje in preživljanje članov njegove družine ter oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Da zadosti standardu obrazloženega ugovora, mora določno opredeliti kmetijska zemljišča, ki so mu potrebna za preživljanje in kaj na njih prideluje oziroma zakaj so mu potrebna, konkretizirati mora prihodek, ki ga pridobiva iz kmetijske dejavnosti, kot tudi število članov družine, katere preživlja in druge lastne prihodke ter prihodke družinskih članov, vse te trditve pa tudi dokazno podpreti. Dolžnik zgolj s citiranjem besedila zakonske določbe in pavšalnim zatrjevanjem o potrebnosti kmetijskih zemljišč za pridelavo krme za živino zahtevanega, tudi po oceni pritožbenega sodišča, ni izpolnil, tako pomanjkljive trditvene podlage pa predlagani dokazi ne morejo nadomestiti. To bi namreč pomenilo nedopustno dokazovanje v informativne namene (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS, III Ips 122/2006 z dne 22. 4. 2008).

8. Zaključek sodišča prve stopnje, da je ugovor dolžnika neobrazložen in ga je zato šteti za neutemeljenega, se po obrazloženem pokaže kot pravilen in utemeljen. Dejstva, ki jih navaja dolžnik v zvezi z zatrjevanjem zlorabe pravic upnika v tem postopku, pa po oceni višjega sodišča v obravnavanem primeru ne predstavlja zlorabe procesnih pravic. O zlorabi procesnih pravic je namreč mogoče govoriti, kadar stranke oz. njihovi pooblaščenci uporabljajo svoje procesne pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo ali poštenjem (drugi odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pogoj za obstoj zlorabe je torej obstoj procesne pravice,(1) pri čemer pa vložitev predloga za izvršbo na podlagi pravnomočnega in izvršljivega izvršilnega naslova na nepremičnini dolžnika v tem primeru nikakor ne predstavlja zlorabe pravic. V zvezi z zatrjevano nesorazmernostjo pa pritožbeno sodišče pojasnjuje dolžniku, da bi moral dolžnik s stopnjo verjetnosti izkazati, da bo terjatev upnika poplačana z drugim predlaganim izvršilnim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine, kar pa dolžnik, tudi po oceni pritožbenega sodišča, ni izkazal. Upnik ima pri izbiri sredstev in predmetov izvršbe prosto izbiro, kot to določa 30. člen ZIZ in ob tem ni vezan na noben vrstni red ali omejitev sredstev in predmetov izvršbe, saj je predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve upnika lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska pravica, v kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena.

9. Ker dolžnik zoper odločitev sodišča prve stopnje v III. točki izreka izpodbijanega sklepa ni podal konkretnih pritožbenih navedb, je višje sodišče odločitev v tem delu preizkusilo po uradni dolžnosti, in ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Iz tega razloga, in ker tudi uradni preizkus, opravljen na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ni pokazal kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika kot neutemeljeno, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zavrnilo in v izpodbijani I. in III. točki potrdilo sklep sodišča prve stopnje, medtem ko je pritožbo v izpodbijani II. točki izreka zavrglo, saj pritožba v tem delu ni dovoljena (tretji odstavek 169. člena ZIZ).

10. Pritožnik v tem postopku ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnikov odgovor na pritožbo, v katerem pritrjuje prvostopenjskim razlogom in se zavzema za zavrnitev pritožbe, po presoji sodišča druge stopnje ni pripomogel k odločitvi v pritožbenem postopku, zato upnik krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. členom istega zakona in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Primerjaj, Varanelli, L., „Zloraba procesnih pravic“, Pravna praksa , št. 7-8, letnik 2009, GV Založba, Ljubljana, 2009.