Jedro

Brezposelnost in z njo povezane finančne težave, pri čemer dolžnica službe ne dobi, posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe po 2. odst. 71. čl. ZIZ ne predstavljajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžničin predlog po odlogu izvršbe.

Proti sklepu se pritožuje dolžnica, smiselno iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zopet smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa. Opisuje svoje težko finančno stanje, ker je ostala brez službe, živi kot podnajemnica od dobre volje svoje hčere in njenega partnerja, čisto na koncu z živci. Edino kar ima, sta več kot pet let stara štedilnik in TV. V kolikor bi si lahko dobila službo, bi svojo obveznosti že zdavnaj poravnala, prav tako tudi na Zavodu za zaposlovanje ne dobi ničesar.

Pritožba ni utemeljena.

Že prvostopno sodišče je v izpodbijanem sklepu pojasnilo dolžnici, da je odlog izvršbe izjemno in zgoj začasno sredstvo izvršilnega postopka, pri čemer je tudi pravilno ugotovilo, da dolžnica ne izpolnjuje po čl. 71 ZIZ predpisanih pogojev za predlagani odlog.

Prvostopno sodišče popolnoma pravilno ugotavlja, da zatrjevana dolžničina brezposelnost in z njo povezane finančne težave, posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe po 2. odst. 71. čl. ZIZ ne predstavljajo, prav tako tudi ne njena pripravljenost za odplačilo dolga, v kolikor bi zopet dobila službo. Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da dolžnica tudi ni izkazala za verjetno prvega predpisanega pogoja oz. predpostavke odloga po 1. odst. 71. čl. ZIZ, to je verjetnosti, da bi z izvršbo pretrpela znatnejšo škodo. Znatnejše škode namreč v njenem zakonitem pomenu ne more predstavljati samo poplačilo terjatve upnika, pa čeprav dolžnica živi v težkih materialnih razmerah in ima v lasti le malo premičnin, ki bi jih bilo po njenem pritožbenem zatrjevanju verjetno zarubiti, zaradi česar bi sama ostala brez vsega. Kot že rečeno, pomanjkanje, ki bi nastopilo zaradi uspešno izterjane terjatve, ne more samo po sebi predstavljati znatnejše škode pretrpljene zaradi izvršbe.

Ker je torej prvostopno sodišče materialno pravo pravilno uporabilo in ker tudi ni storilo nobene bistvene kršitve pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP/99 v zvezi s čl. 15 ZIZ).