Jedro

Dolžničina trditev, češ da sodišče v več zadevah, ki jih vodi proti njej, enako odloča, kaže na to, da sodišče odloča tako, kot v vseh drugih enakih primerih. Če se dolžnica ne strinja z vsebino izdanih odločb, ima na voljo ustrezna pravna sredstva. Pavšalna trditev o tem, da dvomi v korektnost delovanja sodišča, pa ne more povzročiti dvoma v objektivno nepristranost sodišča, razlogov o morebini subjektivni pristranosti sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi, pa dolžnica ne navaja.

Izrek

Predlog za določitev drugega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Pri Okrajnem sodišču v Cerknici je proti dolžnici v teku izvršilni postopek zaradi izterjave zneska 84.873,70 SIT s pp.

Dolžnica je dne 12.5.2002 vložila zahtevo za prenos izvršilne zadeve na drugo sodišče. Utemeljila jo je s trditvami, da sodišče deluje nedopustno in nekorektno, odloča vedno enako, dokazov, ki jih dolžnica sodišču ponuja, pa ne upošteva. Sodišče deluje tudi enostransko, saj je v dveh dneh sprejelo sklep v zvezi s predlogom za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom.

Predlog ni utemeljen.

Uvodoma sodišče pojasnjuje, da je pri določanju uporabilo Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98), na podlagi pooblastila iz 15. člena zakona pa tudi Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99). Slednji v 67. členu omogoča, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Dolžnica v predlogu ne navaja razlogov, ki bi vplivali na to, da bi se lažje opravil postopek pred drugim sodiščem. Njena vloga meri na druge razloge, ki pa niso dovolj tehtni, da bi narekovali prenos pristojnosti na drugo sodišče. V 23. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91), je med človekovimi pravicami predvidena pravica do sodnega varstva, ki med drugim vsakomur omogoča, da mu sodi nepristransko sodišče. Podobno določilo vsebuje tudi 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Ur. l. RS, št. 33/94 - MP, št. 7). Toda to ne omogoča strankam, da bi izbirale sodišče ali da bi z vlaganjem pravnih sredstev zavlačevale s postopkom, zlasti če gre za izvršbo ne.

Dolžničina trditev, češ da sodišče v več zadevah, ki jih vodi proti njej, enako odloča, kaže na to, da sodišče odloča tako, kot v vseh drugih enakih primerih. Če se dolžnica ne strinja z vsebino izdanih odločb, ima na voljo ustrezna pravna sredstva. Pavšalna trditev o tem, da dvomi v korektnost delovanja sodišča v Cerknici, pa ne more povzročiti dvoma v objektivno nepristranost sodišča, razlogov o morebitni subjektivni pristranosti sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi, pa dolžnica ne navaja.