Jedro

Brez predhodne odmere funkcionalngea zemljišča ni moč opraviti prodaje stanovanjske hiše, ki je v naravi med drugim locirana tudi na (nedoločenem) delu parcele.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se opravi delitev solastnega premoženja stanovanjske hiše, ki stoji na parceli s št. 595/2, izmere 932 m2, vpisane v vl.št. 1365 k.o. ..., in na delu parcele s št. 595/1, vpisane v vl.št. 922 k.o. ...., kjer je pri obeh vložkih vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica nasprotna udeleženka, sicer pa je s predlagateljem solastnica stanovanjske hiše v razmerju 60:40 po sodni poravnavi, sklenjeni pred Temeljnim sodiščem v Kranju, enote v Kranju z dne 12.12.1985, opr. št. P 347/79. Delitev navedenega premoženja se opravi s prodajo in razdelitvijo izkupička med predlagatelja L. Z. in D. J. v razmerju 60:40. Sodišče je odločilo, da udeleženca v tem razmerju trpita tudi skupne stroške postopka in naložilo nasprotni udeleženki povrnitev plačila sodne takse v znesku 24.000,00 SIT, predlagatelju, skladno z njenim deležem. Proti sklepu je vložila pritožbo nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da nasprotna udeleženka ni dala soglasja, da se opravi prodaja parcel št. 595/2 in št. 591/1, ampak le soglasje k prodaji stanovanjske hiše po legalizaciji črne gradnje in tistega dela zemljišča, ki pripada stanovanjski hiši kot funkcionalno zemljišče. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da sta predmet delitve tudi obe parceli 595/1 in 595/2. To je po mnenju pritožnice nepravilno, saj je predmet delitve samo hiša s funkcionalnim zemljiščem. Zemljišče s parc.št. 595/1 pa je po namembnosti kmetijsko zemljišče, ki ne sme biti prodano skupaj z zemljiščem, na katerem stoji stanovanjska hiša, in bi bila zato nasprotna udeleženka s takšno prodajo oškodovana. Pritožbi prilaga potrdilo o namembnosti parcele. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena,saj bi bilo potrebno najprej legalizirati črno gradnjo in nato odmeriti funkcionalno zemljišče. Stanovanjska hiša brez funkcionalnega zemljišča ne more biti predmet pravnega prometa. Nasprotna udeleženka je že v odgovoru na predlog predlagala, da se nepravdni postopek prekine do pravnomočne rešitve upravnega postopka zaradi odmere funkcionalnega zemljišča. Nadalje meni, da bi moralo biti v izreku jasno zapisano, da je predmet delitve samo hiša s pripadajočim delom zemljišča, da bi se v primeru prodaje ali dražbe (4.točka izreka) vedelo, kaj je predmet postopka. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba je utemeljena. Pri preizkusu sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti upoštevnih razlogov (drugi odstavek 350.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366.členom ZPP in 37.členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP) je treba ugotoviti, da je podana bistvena kršitev določb postopka po 14.točki drugega odstavka 339.člena ZPP. Glede na navedbe pritožnice pa zatrjevana kršitev o nejasnem (nerazumljivem ) izreku ni v tem, da sodišče prve stopnje ni navedlo predmeta (civilne) delitve, ki se po določbi prvega odstavka 123.člena ZNP opravi s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička, temveč v ne(do)ločljivosti predmeta delitve - stanovanjske hiše in funkcionalnega stavbnega zemljišča, ki še ni določeno. Ob pozornem branju prvostopnega izreka v povezavi z obrazložitvijo je namreč jasno, da je med udeležencema z določenima solastninskima deleža (po sodni poravnavi) predmet delitve stanovanjska hiša (in torej hkrati tudi pripadajoče funkcionalno zemljišče), ki stoji na parceli 595/2 v izmeri 932 m2, vpisane v vl. št. 1365 k.o. ... in na delu parcele št. 595/1, vpisane v vl. št. 922 k.o. .... Zato pritožnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se civilna delitev po izpodbijanem sklepu nanaša na obe parceli. Pač pa je tozadevno pritrditi pritožnici, da se delitev in posledično prodaja stanovanjske hiše ne more opraviti brez odmerjenega funkcionalnega zemljišče. Če bi stanovanjska hiša stala na točno določeni parceli (ali parcelah), bi potem kazalo slediti stališču prvostopnega sodišča, da to ne predstavlja ovire za delitev, saj se z naknadno odmero funkcionalnega zemljišča ne bi bistveno poseglo v namembnost parcele in bi sama izmera funkcionalnega zemljišča predstavljala le tehnično izvedbo ločitve med stanovanjsko hišo in pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. V konkretnem primeru pa iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je stanovanjska hiša locirana tudi na delu parcele št. 595/1, vpisane v vl.š. 922 k.o. ..., za katero pritožnica opozarja, da gre po namembnosti za kmetijsko zemljišče. Ker je v naravi predmet delitve stanovanjska hiša (in ne parcela št. 595/1) in ni določen obseg funkcionalnega zemljišča, pa tudi izrek ni dovolj določen, saj je zaenkrat vprašljivo, od katere izmed parcel(ali obeh skupaj)se bo odmerilo stanovanjski hiši pripadajoče funkcionalno zemljišče. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 3.točke 365.člena ZPP v zvezi s 37.členom ZNP razveljavilo izpodbijani sklep in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, da po odpravi procesne kršitve že v okviru nepravdnega postopka s pritegnitvijo izvedenca geodetske stroke odmeri funkcionalno zemljišča, ki pripada stanovanjski hiši.