Jedro

Legitimna pravica toženca je, da ne privoli v umik tožbe, vendar pa ni nujno, da bi moral zaradi tega tožnik trpeti pravdne stroške. Tožnik je tožbo umaknil zato, ker je toženec tekom pravde glavnični zahtevek izpolnil, zato je tožnik upravičen do povrnitve stroškov.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana odločba v II. točki izreka potrdi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 186,66 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1.Tožnik je v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, IV P 2348/2015, izgubil pravdo proti tožencu in mu je moral povrniti pravdne stroške, pozneje pa je odločitev, ki je bila podlaga za povrnitev stroškov, ustavno sodišče razveljavilo. Tožnik je z izvensodnim zahtevkom od toženca zahteval, da mu zaradi odpadle pravne podlage povrne stroške zgoraj citiranega postopka, na kar se toženec ni odzval, zato je tožnik vložil tožbo. Po vložitvi tožbe je toženec tožniku povrnil celotne v onem postopku plačane pravdne stroške, 41,31 EUR obresti in 120 EUR na račun sodnih stroškov predmetne pravde.

2.Tožnik je zahtevek deloma umaknil za glavnico, vztrajal pa je pri plačilu obresti in povrnitvi stroškov. Toženec v delni umik ni privolil, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijano odločbo zahtevek v celoti zavrnilo (I. točka izreka; ni pritožbeno izpodbijano) in tožencu naložilo, da tožniku povrne 246,60 EUR stroškov tega postopka (II. točka izreka).

3.Toženec se pritožuje zoper sklep o stroških (II. točka izreka izpodbijane odločbe) in med drugim navaja, da je vrnil tožniku stroške, ko je bila izdana odločba ustavnega sodišča, saj je šele takrat postal dolžan vrniti tožniku nakazani znesek. Tožnik je sicer umaknil tožbo za plačilo glavnice, vztrajal pa je pri plačilu celotnih zamudnih obresti in celotnih pravdnih stroškov. Ker ni umaknil zahtevka za plačilo obresti in stroškov postopka, toženec v tak umik ni privolil. V vlogi z dne 17. 10. 2023 tožnik neresnično navaja, da toženec ni plačal obresti in stroškov postopka.

4.Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Predmetni postopek je spor majhne vrednosti, saj glavni zahtevek ne presega 2.000 EUR (443. člen Zakona o pravdnem postopku1 ). Sodbo, izdano v sporu majhne vrednosti, je mogoče izpodbijati le zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa zaradi relativnih bistvenih kršitev določb postopka ali zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

7.Sodišče prve stopnje je navedlo pravilne razloge, zakaj je kljub temu, da je zahtevek zavrnilo, tožencu naložilo plačilo stroškov postopka (20. do 22. točka obrazložitve izpodbijane odločbe). Tem razlogom, ki so podprti s stališči pravne teorije in sodne prakse, pritožba obrazloženo ne oporeka. Bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje je, da je bila tožba potrebna, saj toženec po predpravdnem pozivu stroškov ni povrnil, temveč je to storil šele po vložitvi tožbe (tega tudi pritožba ne zanika), nakar je tožnik tožbo deloma umaknil, toženec pa v umik ni privolil. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je sicer legitimna pravica toženca, da ne privoli v umik tožbe, vendar pa ni nujno, da bi moral zaradi tega tožnik trpeti pravdne stroške.

8.Ne drži, da sodišče ni upoštevalo, da je toženec tožniku plačal 41,37 EUR zamudnih obresti, saj je sodišče prve stopnje to plačilo obresti upoštevalo in tudi ustrezno obrazložilo, da višji zahtevek za plačilo obresti ni utemeljen (15. do 18. točka obrazložitve izpodbijane odločbe); prav tako je upoštevalo, da je toženec tožniku plačal 120 EUR oziroma 200 odvetniških točk za sestavo tožbe (23. točka obrazložitve izpodbijane odločbe).

9.Pritožbene navedbe, da toženec ni privolil v umik, ker tožnik ni umaknil zahtevka tudi za plačilo celotnih obresti in stroškov, so neutemeljene; toženec bi lahko privolil v delni umik, po drugi strani pa bi bil rezultat postopka, kar se tiče vprašanja povrnitve pravdnih stroškov, enak tudi v primeru, da bi tožnik tožbo umaknil za celotne obresti. Še vedno bi veljalo, da je tožnik tožbo umaknil zato, ker je toženec tekom pravde zahtevek izpolnil (158. člen ZPP), pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo (22. točka), da tožnik ni uspel le s sorazmerno majhnim delom stranske terjatve. Zakaj tožnik zahtevka ni umaknil tudi za del obresti in za nesporno plačani del pravdnih stroškov, ni pomembno; bistveno je, da je umaknil zahtevek glede glavnice. Za odločitev tudi ni pomembno, da je tožnik v vlogi z dne 17. 10. 2023 neresnično navajal (oziroma izražal zmotno pravno naziranje), da mu je toženec dolžan plačati vse vtoževane obresti.

10.Pritožbene navedbe, da je sodišče stroške postopka naložilo tožencu v nasprotju z dokazili, so pavšalne, saj pritožba ne pojasni, za katera dokazila gre; kolikor se te navedbe nanašajo na (nesporno) dejstvo, da je toženec poravnal glavnico, obračunane obresti in del stroškov, pa niti ne gre za vprašanje dokazne ocene, temveč za uporabo materialnega prava. Kot je bilo že pojasnjeno, je sodišče prve stopnje toženčeva dokazila o teh plačilih v celoti upoštevalo. Zakaj bi bila odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z materialnim pravom, pritožba ne pojasni, prav tako ne pojasni, v čem naj bi bila obrazložitev sodbe v nasprotju s (katerimi?) listinami v spisu. Odmere stroškov postopka na prvi stopnji pritožba konkretizirano ne izpodbija.

11.Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker ni ugotovilo niti izrecno zatrjevanih niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP) kršitev, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12.Ker toženec s pritožbo ni uspel, tožnik pa je nanjo odgovoril, mu mora toženec povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki obsegajo nagrado za sestavo odgovora (250 odvetniških točk ali 150 EUR), 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV. Stroške mora povrniti v roku 8 dni (četrti odstavek 458. člena v zvezi s 313. členom ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 158

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.