Jedro

Tožnik v obravnavanem primeru ugovarja točkovanju po dveh merilih, po katerih mu tožena stranka ni podelila točk. Pri merilu iz 3. točke Faza oz. stopnja izdelkov/storitev v podjetju, bi bilo mogoče tožnikov projekt oceniti s 30 točkami. Razloge za dodelitev 0 točk po tem merilu je po presoji sodišča tožena stranka pojasnila in utemeljila z navedbo, da so ledomati oziroma tehnologija za proizvodnjo ledu na trgu že prisotni in je trg nasičen, prav tako pa priložena dokumentacija izkazuje, da je podjetje kupilo tako ledomate, kot tudi strojno opremo, torej gre za izdelke, ki so že bili razviti v drugih podjetjih.

Ker je tožena stranka pri spornem točkovanju izhajala iz podatkov, ki jih je v vlogi navedla tožeča stranka, jih ocenila in posledično ugotovila, da tožeči stranki ne more priznati točk za strategijo trženja po 4.3 točki meril, je bila njena odločitev dovolj argumentirana in nanjo ne more vplivati (sicer utemeljen) tožbeni ugovor, da ni upoštevala vlogi priloženega pisma o nameri z indijskim partnerjem. Obstoj takega pisma o nameri, brez izdelane strategije trženja, namreč ne more zadostiti razpisanemu kriteriju za pridobitev 25 točk po merilu 4.3.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Slovenski podjetniški sklad, Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo, je z izpodbijanim sklepom, št. SIA11/00235 z dne 10. 6. 2011, odločil, da se vloga A., B.B. s.p., iz …, ne odobri. Stranka je 25. 3. 2011 vložila prošnjo za odobritev sofinanciranja zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2011. Projekt stranke je po kvantitativnih merilih pridobil 51 od 100 možnih točk, prag števila točk nad katerim je odobreno sofinanciranje, pa je 75 ali več točk. Vloga je bila ocenjena na podlagi 5 kvantitativnih meril, ki so skladna z razpisno dokumentacijo, ocenitev pa obrazložena po vsakem posameznem merilu. Pri merilu inovativnosti (1. točka meril) je bilo ugotovljeno, da je iz vloge stranke razvidno, da gre za uvajanje novih izdelkov/storitev, ki niso/ne bodo predvsem rezultat lastnega razvoja in gre predvsem za nakup tehnologije/storitev, ki je že bila razvita v drugih podjetjih/ustanovah. Prijavljen projekt je prosto stoječ samopostrežni terminal za prodajo ledu. Ideja temelji na podobni osnovi, kot avtomati za prodajo mleka. Gre za nove izdelke, ki pa ne bodo plod lastnega razvoja. Komisija je zato vlogi stranke pri tem merilu dodelila 10 točk. Pri merilu sodelovanje z institucijo znanja pri razvoju izdelkov/storitev (2. točka meril), je bila stranke ocenjena z 10 točkami, saj stranka sodeluje vsaj z eno institucijo znanja pri razvoju novih izdelkov/storitev, in je sodelovanje konkretizirano v sklenjeni in veljavni pogodbi. V 3. točki meril, faza oz. stopnja izdelkov/storitev v podjetju, pa je stranka prejela 0 točk, ker je iz njene vloge razvidno, da v podjetju ni novih-inovativnih izdelkov/storitev. Ledomati oziroma tehnologija za proizvodnjo ledu so na trgu že prisotni in je trg nasičen. Iz priloženih dokazil o upravičenih stroških je razvidno, da bo podjetje kupilo tako ledomate (Manitowoc, Nemčija), kot tudi strojno opremo (ohišje, vrata, točilna komora, predal za denar in tako dalje) za njih. Pri 4. točki kvantitativnih meril, tržna naravnanost in potencialni trgi v povezavi s projektom, je tožena stranka ugotovila, da je stranka v povezavi z uvajanjem novih izdelkov/storitev izdelala strategijo trženja in je ta dovolj obširna. Potencialni trg za izdelke/storitve je Evropa (ustrezno predstavljeno v sklopu tržne strategije – opravljene analize za konkretne države – preložena morebitna pisma o nameri, predpogodbe, kontakti), ni pa narejene natančne tržne analize za trge izven Evrope, ni priloženih pisem o nameri sodelovanja, predpogodb, zato komisija vlogi stranke pri tem merilu dodeli 16 točk. Pri 5.merilu, reference in zaposlenost lastnikov v podjetju, je stranka, zato ker je vsaj en lastnik zaposlen v podjetju vlagatelja in ima ustrezne reference/znanje iz področja prijavljenega projekta, prejela 15 točk. Projekt stranke je prejel manj kot 60 točk po kvantitativnih merilih, zato je pridobil negativno mnenje in ni šel v nadaljnjo ocenjevanje po kvalitativnih merilih.

Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka in vlaga tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Kot sporno opredeljuje odločitev tožene stranke v 3. in 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ne strinja se z odločitvijo, da se mu pri 3. točki kvantitativnih meril dodeli 0 točk. Glede novosti in inovativnosti izdelka pojasnjuje, da bi mu moralo biti pri tej točki dodeljeno vsaj 20 točk, saj je predstavljen izdelek že v fazi konkretne ideje oziroma projekta, prav tako so iz poslovnega načrta razvidne že opravljene dispozicije, kjer so tudi natančno prikazane in opisane smeri in terminski plani razvoja izdelkov. Odločitev je v tem delu tudi premalo obrazložena, saj se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. Prav tako oporeka točkovanju pri 4. točki napadene odločbe (tržna naravnanosti in potencialni trgi), za katero meni, da mu je bilo neupravičeno dodeljeno 16, namesto 25 točk. Strategija trženja ni bila narejena samo za Evropski trg, dobro pripravljena je bila tudi za svetovni trg. Predloženo ji je bilo pismo o nameri z indijskim podjetjem, vendar v napadeni odločbi o tem ni govora, zato v tem delu odločbe tožeča stranka ne more preizkusiti. Tožnik je bil tako v 3 in 4 točki meril neupravičeno prikrajšan za 29 točk, kar pomeni, da bi, če bi jih dobil, ob upoštevanju pridobljenih točk iz ostalih meril, bil upravičen do subvencije. Ker je tožena stranka zaključila, da v podjetju ni novih in inovativnih izdelkov v povezavi s fazo razvoja, kot tudi, da potencialni trg ni svetovni, je po prepričanju tožnika bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Iz navedenega razloga sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala spise in odgovor na tožbo, v katerem je sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek zavrne in tožniku naloži plačilo stroškov tega upravnega spora. V nadaljevanju prereka tožbene navedbe in pojasnjuje, da je bil Javni razpis za sofinanciranje zagona podjetjih v subjektih inovativnega okolja v letu 2011 (P2), (v nadaljevanju Javni razpis), objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 10/2011, dne 18. 2. 2011. Na Javni razpis je 25. 3. 2011 tožnik vložil prijavo z investicijo imenovano Razvoj prosto stoječega samopostrežnega terminala za prodajo ledu. Tožnikova vloga je bila ocenjena korektno, ob upoštevanju določil javnega razpisa. Tožnik se ne strinja z oceno komisije pri merilu 3 in 4. Komisija je popolnoma korektno proučila vlogo in predloženi projekt in upoštevala Merila za ocenjevanje projekta produkta P2, za ciljno skupino P2A in obrazložitev posameznih kvantitativnih meril. Obrazložila je razloge za sporni odločitvi in v zvezi z očitkom nepravilne ocenitve v točki 3 pojasnila, da vlagatelj prejme za projekt oceno 0 točk v primeru, da v podjetju ni novih – inovativnih izdelkov/storitev in gre le za posnemanje tehnologije/storitev, ki so že na trgu prisotne in je trg nasičen. Iz vloge tožnika je bil razvidno, da v podjetju ni novih – inovativnih izdelkov/storitev, saj so ledomati in vendledomati oziroma tehnologija za proizvodnjo ledu na trgu že prisotni in je trg nasičen. Gre za posnemanje tehnologije storitev, ki so na trgu že prisotne. Tožnik sam priznava, da vendledomati (prosto stoječi terminali za nakup ledu) na trgu že obstajajo več desetletij, konkretno v ZDA že 20 let. Na trgu ponudnikov letu in opreme za proizvodnjo ledu obstaja več konkurentov, ki že proizvajajo vendledomate, možen je tudi njihov uvoz. Iz priloženih dokazil o upravičenih stroških je razvidno, da bo podjetje kupila tako ledomate, kot tudi strojno opremo za njih, zato ni mogoče govoriti o uvajanju novih – inovativnih izdelkov/storitev, ampak posnemanje tehnologije in storitev ob prenosu že uveljavljenih storitev, zato je bila dodelitev 0 točk upravičena.

V zvezi z nestrinjanjem s 4. točko meril, to je tržno naravnanostjo in potencialnimi trgi v zvezi s projektom, pa vlagatelj lahko pridobi 16 točk, če je izdelal strategijo trženja in je potencialni trg izdelkov/storitev Evropa in 25 točk, če je izdelal strategijo trženja in je potencialni trg izdelkov/storitev svetovni trg. Tožnik je v povezavi z uvajanjem novih izdelkov/storitev izdelal strategijo trženja in je ta dovolj obširna. Potencialni trg za izdelke/storitve je po oceni komisije Evropa. Pri pripravi izpodbijanega sklepa je sicer prišlo do administrativne napake, glede priloženega pisma o nameri potencialnega indijskega partnerja. Tožena stranka priznava pisma o nameri, ki pa ne spremeni ocene, saj tožnik ni ni pripravil natančne tržne analize za trge oziroma države izven Evrope, prav tako v tožbi ugotavlja, da so stroški transporta na velike razdalje in stroški carin, previsoki za prodajo v bolj oddaljene regije, zato mu je bilo upravičeno dodeljeno 16 točk. Iz navedenega razloga zavrača navedbe tožnika, da je pri pripravi sklepa prišlo do zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter pomanjkljive obrazložitve, ki je ni mogoče preizkusiti.

Opozarja tudi na napačno sklepanje tožnika glede upravičenosti do subvencije. Skladno z besedilom javnega razpisa v točki 5- Merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje, je za pridobitev pozitivnega sklepa treba pridobiti tudi pozitivno mnenje pri kvalitativni analizi projekta, za kar pa mora vlagatelj doseči najmanj 60 točk. Iz navedenega razloga je zahteve tožnika v celoti neutemeljena, navedbe v Javnem razpisu dovolj jasne in nedvoumne, zato sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

K I. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijanega sklepa in listin priloženega spisa, sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z določbami Javnega razpisa, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa odločitev pojasnil prvostopenjski organ, ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

Sodišče ob upoštevanju tožbenih razlogov, strankam tega upravnega spora pojasnjuje, da gre v primeru javnih razpisov, tudi obravnavanega, za javno upravno zadevo v smislu 4. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kar pomeni, da se določbe ZUP smiselno uporabljajo, kolikor področje ni urejeno s posebnim zakonom. Smiselna uporaba ZUP pomeni uporabo tistih institutov ZUP, ki so po naravi stvari smiselni in mogoči. V obravnavanem primeru je tožnik kot sporno opredelil točkovanje v 3. točki meril, kjer mu ni bila dodeljena nobena točka in v 4. točki meril, kjer mu je bilo dodeljeno 16 točk. Taki odločitvi tožnik ne oporeka zgolj po vsebinski plati, ker meni, da je izpolnjeval kriterije za dodelitev večjega števila točk, ampak toženi stranki očita tudi kršitev postopkovnih pravil, zaradi katerih odločitve ne more preizkusiti.

Vloge, ki prispejo na javni razpis se ocenjujejo na podlagi pogojev iz javnega razpisa, upoštevajoč razpisano dokumentacijo in vsebino vloge, ki jo predloži prijavitelj. Tako se vse formalno popolne vloge ocenjuje po kvantitativnih in kvalitativnih merilih. Ta merila, skupaj s točkovnikom, so v obliki tabele sestavni del razpisne dokumentacije. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je pogoj za ocenjevanje po kvalitativnih merilih ocenitev projekta s 60 ali več točkami (od možnih 100 točk) po kvantitativnih (sedaj spornih) merilih. Vloga, ki ne dobi zadostnega števila točk po kvantitativnih merilih, pridobi negativno mnenje. Ker je torej od pridobitve zadostnega števila točk odvisen uspeh vlagatelja na Javnem razpisu, morajo biti pravila za ocenjevanje prispelih vlog dovolj natančna, da prijaviteljem omogočajo sodelovanje pod enakimi, vnaprej znanimi pogoji. V zvezi s tem sodišče pojasnjuje, da gre v primeru javnih razpisov za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, na strani tožene stranke pa je, da oceni prejete vloge ter svojo odločitev obrazloži tako, da jo je mogoče preizkusiti.

Tožnik v obravnavanem primeru ugovarja točkovanju po dveh merilih, po katerih mu tožena stranka ni podelila točk. Pri merilu iz 3. točke, faza oz. stopnja izdelkov/storitev v podjetju, bi bilo mogoče tožnikov projekt oceniti s 30 točkami. Razloge za dodelitev 0 točk po tem merilu je po presoji sodišča tožena stranka pojasnila in utemeljila z navedbo, da so ledomati oziroma tehnologija za proizvodnjo ledu na trgu že prisotni in je trg nasičen, prav tako pa priložena dokumentacija izkazuje, da je podjetje kupilo tako ledomate (Manitowoc, Nemčija), kot tudi strojno opremo (ohišje, vrata, točilna komora, predal za denar in tako dalje), torej gre za izdelke, ki so že bili razviti v drugih podjetjih. Ta ugotovitev po presoji sodišča v zadostni meri utemeljuje odločitev tožene stranke, da tožniku po tem merilu ni mogoče priznati točk. Ker je ta ugotovitev zapisana v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, podpirajo pa jo listine priloženega spisa, tožnik ne more uspeti s tožbenim ugovorom, ki se nanaša na kršitev procesnih pravil (neobrazloženost odločitve). V zvezi z navedenim sodišče opozarja tudi na že ustaljeno stališče sodne prakse, da je presoja sodišča glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev zadržana, saj ima organ pristojen za odločanje, določeno polje proste presoje.

Tožnik ugovarja tudi odločitvi tožene stranke, ki mu je pri merilu iz 4. točke, tržna naravnanost in potencialni trgi, dodelila 16 točk. Tožena stranka je svojo odločitev pojasnila z navedbo, da je bilo tožniku dodeljeno 16 točk za izdelano strategijo trženja in je potencialni trg Evropa. Tožena stranka je obrazložila tudi, da ni bila narejena tržna analiza za trge izven Evrope in da ni priloženih pisem o nameri sodelovanja in predpogodb. Ker je tožena stranka pri spornem točkovanju izhajala iz podatkov, ki jih je v vlogi navedla tožeča stranka, jih ocenila in je posledično ugotovila, da tožeči stranki v zvezi s tem merilom ne more priznati točk za strategijo trženja po 4.3 točki meril, je bila njena odločitev po presoji sodišča dovolj argumentirana in nanjo ne more vplivati (sicer utemeljen) tožbeni ugovor, da tožena stranka ni upoštevala vlogi priloženega pisma o nameri z indijskim partnerjem. Obstoj takega pisma o nameri, brez izdelane strategije trženja, namreč tudi po presoji sodišča ne more zadostiti razpisanemu kriteriju za pridobitev 25 točk po merilu 4.3. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.