Jedro

Po preteku petnajstdnevnega roka dopolnitev pritožbe ni dopustna, če se z njo uveljavljajo novi pritožbeni razlogi.

Kršitve določb kazenskega postopka v pritožbenem postopku se lahko po 3. točki 427. člena ZKP upoštevajo le, če so vplivale, da ni bila izdana pravilna sodba. Ker je sodišče druge stopnje izdalo pravilno sodbo, ni pomembno, ali je dopolnitev pritožbe s strani obsojenčevega zagovornika (ki pa je uveljavljal v dopolnitvi nove okoliščine, ki jih obtoženec ni uveljavljal v svoji pritožbi) v sodbi sodišča druge stopnje omenjena.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojenega za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sodbo temeljnega sodišča so bili M.J., P.J. in J.A. spoznani za krive kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po I., II. in III. odstavku 223. člena KZ RS v z vezi z 22. členom KZ SFRJ ter je bila obsojenemu M.J. izrečena kazen 8 mesecev zapora, obsojenemu P.J. kazen 6 mesecev zapora in obsojenemu J.A. kazen 6 mesecev zapora. Višje sodišče je z uvodoma navedeno sodbo pritožbe obsojenega M.J. in njegove matere, obsojenega J.A. ter zagovornice obsojenega P.J. zavrnilo kot neutemeljene in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zagovornik obsojenega J.A. je vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe višjega sodišča. V njej je uveljavil, da je kot obsojenčev zagovornik dne 3.12.1993 priporočeno po pošti poslal dopolnitev pritožbe obsojenega J. A., k dopolnitvi pritožbe pa je priložil tudi pooblastilo in potrdilo UKC Ljubljana. Iz sodbe sodišča druge stopnje ni razbrati, da bi obravnavalo tudi to dopolnitev pritožbe, niti da dopolnitev pritožbe ni upoštevalo. Zagovornik tudi ni prejel sodbe sodišča druge stopnje, ampak mu jo je prinesel obsojeni A. sam. S tem so po mnenju zagovornika podani razlogi po 3. točki 1. odstavka 427. člena ZKP, predloga za rešitev zadeve pa v zahtevi ni podal. Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

Iz povratnice je razvidno, da je obsojeni J. A. prejel sodbo sodišča prve stopnje dne 2.11.1993. Obsojenec je dne 6.11.1993 vložil pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje neposredno pri višjem sodišču, ki je nato pritožbo odstopilo temeljnemu sodišču. Z uvodoma navedeno sodbo je višje sodišče, kot je bilo že omenjeno, pritožbo obsojenega J.A. zavrnilo kot neutemeljeno. V pritožbi je obsojeni J.A. uveljavil napačno ugotovitev dejanskega stanja, napačno uporabo materialnega in procesnega prava. Pritožbo je obrazložil s tem, da ne more povsem razumeti, kaj se je dogajalo kritičnega dne, da je prišlo do takega nasilniškega obnašanja. Kazenski postopek je bil zanj velika izkušnja, poleg tega pa do tedaj ni bil kaznovan zaradi nasilniškega obnašanja, skoraj celotno mesečno plačo več kot pol leta plačuje za stroške zdravljenja Ministrstvu za notranje zadeve, pri čemer ima nizko plačo, zato je sodišču druge stopnje predlagal, da bi mu zaporno kazen spremenilo v pogojno obsodbo oziroma mu to kazen zmanjšalo. Iz spisnih podatkov je razvidno, da je obsojeni J. A. podpisal pooblastilo zagovorniku. Zagovornik je nato 3.12.1993 vložil dopolnitev pritožbe zoper sodbo sodišča druge stopnje. V pritožbi je vztrajal pri navedbah v pritožbi obsojenega J. A., opozoril pa je še na sporno prepoved policista, ki je obsojencu prepovedal kaditi in mu nesramno vzel cigareto iz ust, nepravilno vodenje postopka s strani policista pa je obsojence razburilo in povzročilo njihov odpor. Obsojenec je zato reagiral v trenutku, na mah, zaradi hude razdraženosti, sodišče pa se je premalo poglobilo v same vzroke očitanega dejanja. Zagovornik je priložil tudi potrdilo kirurške službe, iz katerega izhajajo poškodbe obsojenca, ki so ga pretepli policaji. Zagovornik je v dopolnitvi pritožbe predlagal, da sodišče druge stopnje izreče z upoštevanjem omilitvenih določil milejšo kazen oziroma pogojno obsodbo.

Iz sodbe sodišča druge stopnje je razvidno, da dopolnitev pritožbe zagovornika obsojenega J. A. ni bila obravnavana. Dopolnitev te pritožbe je bila vložena po izteku 15 dnevnega pritožbenega roka. Kolikor zagovornik obsojenega J.A. v zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe meni, da so bile s tem kršene obsojenčeve pravice do obrambe, je potrebno ugotoviti, da se takšne kršitve lahko upoštevajo le, če so bile zagrešene na glavni obravnavi. Zaradi kršitve določb kazenskega postopka v pritožbenem postopku se lahko po 3. točki 427. člena ZKP upoštevajo le, če so kršitve vplivale, da ni bila izdana pravilna sodba. Po poteku pritožbenega 15 dnevnega roka dopolnitev pritožbe ni dopustna, če se z njo uveljavljajo novi pritožbeni razlogi. V obravnavani zadevi je obsojenčev zagovornik uveljavil nekatere nove okoliščine, kot naprimer obliko obsojenčevega naklepa, vprašanje pravilnosti policijskega postopka in obsojenčeve poškodbe, kar vse bi moral obsojenec uveljaviti že v svoji pritožbi, ki je bila vložena pravočasno. Ne glede na to pa lahko ugotovimo, da je sodišče druge stopnje izdalo pravilno sodbo, zato ni pomembno, ali je dopolnitev pritožbe s strani obsojenčevega zagovornika v sodbi sodišča druge stopnje omenjena.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da kršitev po 3. točki 427. člena ZKP ni podana. Takšne kršitve tudi ni zazreti v okoliščini, da je bila sodba sodišča druge stopnje vročena le obsojenemu J.A., ne pa tudi njegovemu zagovorniku.