Jedro

V zapuščinskem postopku stranka ne more izpodbijati odločitve pravdnega sodišča, niti zahtevati ponovne obravnave vprašanj, ki so bila obravnavana v pravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Dedič A. sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino sodijo v izreku sklepa natančno navedene nepremičnine, ki jih dedujeta na podlagi oporoke zapustnikova sinova G. do ¾, A. pa do ¼.

2. Laično pritožbo je vložil dedič G. Sodišču očita, da ni upoštevalo pravdnega postopka Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I P 227/2012 o izločitvi dela dediščine. Ni upoštevalo njegovih vlaganj v kmetijske nepremičnine od leta 1986 pa do zapustnikove smrti 21. 1. 1992. Ima dokaze o času in stroških izvedbe, pa to ni bilo upoštevano ne v pravdnem postopku ne v tem postopku. Zahteva, da se upoštevajo vsa njegova vlaganja. Strinja se, da premičnine ne sodijo več v zapustnikovo premoženje. V obrazložitvi sklepa sodišče napačno navaja višino vlaganj, ki ni 150.000,00 EUR, temveč 150.000 DM. Za tako razsodbo ni bilo potrebnih 22 let pravdanja in stroškov, ki so ga bremenili.

3. Dedič A. je odgovoril na pritožbo. Predlaga, da jo sodišče zavrže, podredno pa, da jo zavrne kot neutemeljeno. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit, pritožba ne navaja nobenih vsebinsko utemeljenih razlogov, pač pa polemizira glede poteka pravdnega postopka, ki je pravnomočno končan. Ker gre za očitno neutemeljeno pravno sredstvo z namenom zavlačevanja postopka, predlaga sodišču, da pritožnika obremeni z dodatno sodno takso in mu naloži stroške odgovora na pritožbo, ki jih priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo pravdni postopek, ki je tekel med dedičema, in to tudi obrazložilo. Prekinjeni zapuščinski postopek je nadaljevalo, ko je bil pravnomočno končan pravdni postopek. Zahtevek pritožnika za izločitev nepremičnega premoženja iz zapuščine je pravnomočno zavrnjen. Sodišče prve stopnje je zato pravilno upoštevalo kot zapustnikovo premoženje vse nepremičnine, katerih lastnik je po podatkih zemljiške knjige zapustnik. O vlaganjih G. v nepremičnine, je že odločalo pravdno sodišče. 6. V zapuščinskem postopku stranka ne more izpodbijati odločitve pravdnega sodišča, niti zahtevati ponovne obravnave vprašanj, ki so bila obravnavana v pravdnem postopku. Sodišče in stranke postopka so namreč vezani na pravnomočne odločitve. Kar je pravnomočno razsojeno, je treba šteti za resnično (pozitivna funkcija materialne pravnomočnosti) in velja prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (negativna funkcija materialnopravne pravnomočnosti). S pravnomočno odločbo urejena razmerja je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS).

7. Ker zapuščinsko sodišče ne more več odločati o vlaganjih, ni relevantno ali dedič zatrjuje vlaganja v višini 150.000 DEM ali EUR. Pritožbeno sodišče le pripominja, da je v zapisniku o naroku z dne 20. 10. 2014 zapisano, da je dedič G. povedal, da je vložil v poslopja 150.000,00 EUR. Iz zapisnika ne izhaja, da bi temu zapisu kdo oporekal. 8. Odločitvi prvostopenjskega sodišča, da premičnin ne bo obravnavalo, pritožnik pritrjuje. Izpodbijana odločitev glede premičnin pa je materialnopravno pravilna. Tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP),(1) prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo. Zato je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 165. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

9. Ker v zapuščinskem postopku vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka (1. odstavek 174. člena ZD), ni zakonske podlage za dosojo povračila stroškov, ki jih je imel dedič A. z odgovorom na pritožbo. Neutemeljen je tudi predlog A., naj se pritožnika obremeni z dodatno sodno takso. Vsakomur je zagotovljena pravica do pravnega sredstva. (2) Pritožnik se je prvič pritožil zoper sklep o dedovanju. Ker mu to pravico zagotavlja Ustava, je stališče, da ga je potrebno obremeniti z dodatno takso, ker je njegova pritožba neutemeljena, zgrešeno. Podlage za obremenitev pritožnika s takso tudi ni v 33. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1), saj se zaradi vložene pritožbe ni preložila glavna obravnava, niti se postopek ni zavlekel zaradi naknadnega navajanja dejstev in dokazov.

Op. št. (1): V zapuščinskem postopku se skladno s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) uporabljajo določbe ZPP, če v ZD ni drugače določeno.

Op. št. (2): Gl. 25. člen Ustave RS.