Jedro

Določba prvega odstavka 10. člena ZIZ revizijo v izvršilnem postopku dovoljuje le zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je bilo pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne.

V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova. Sodišče druge stopnje je zavrnilo dolžnikovo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2. Zoper sklep sodišča druge stopnje je dolžnik vložil laično vlogo, poimenovano »pritožba – revizija«, ki jo je Vrhovno sodišče obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije (367a. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakon o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ, v skladu s katerim se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe ZPP, če v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu ni drugače določeno).

3. Predlog ni dovoljen.

4. Določba prvega odstavka 10. člena ZIZ revizijo v izvršilnem postopku dovoljuje le zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je bilo pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. Sklep sodišča druge stopnje, ki ga predlagatelj izpodbija, ni tak sklep, zato zoper njega ni dovoljeno vložiti predloga za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je sicer že izrazilo pomisleke o ustavnosti zakonske ureditve, ki možnost revizije v izvršilnih postopkih daje le upnikom, ne pa tudi dolžnikom.1 Vendar je opozorilo tudi na to, da bi bil v vsakem posameznem primeru tak pomislek upošteven le, če bi bila potencialno neustavna določba zakona relevantna za konkreten primer; torej če bi imela morebitna zahteva za presojo ustavnosti sporne določbe in posledični morebitni poseg Ustavnega sodišča vpliv na odločitev Vrhovnega sodišča v konkretni zadevi.2

5. V obravnavani zadevi ni tako, saj Vrhovno sodišče predlagateljevega predloga za dopustitev revizije ne bi vsebinsko obravnavalo niti v primeru, če bi ZIZ njegovo vložitev dovoljeval tudi dolžnikom. Konkretni predlog ima namreč še drugo pomanjkljivost. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Predlagatelj pa predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti. Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže (367č. člen ZPP).

6. Vrhovno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov in sodnice, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Glej sklep II DoR 297/2019 z dne 9. 9. 2019. 2 Prav tam.