19. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 604/2002 z dne 11. 12. 2003 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 224/2002 z dne 14. 5. 2002 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Lendavi št. P 149/94 z dne 22. 11. 2001 se zavrže.

3.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cp 878/2004 z dne 12. 10. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Lendavi št. I 408/2002 z dne 26. 5. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je pritožnica (v pravdi tožnica) zahtevala ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in vožnje z avtomobili in traktorji po obstoječi poti čez parcele tožencev za potrebe parc. št. 4493/2 in 4494/3 k. o. Z., ki sta v lasti pritožnice. Sodišče je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, primerne za vknjižbo služnostne pravice, ter zahtevek za prepoved vsakršnega poseganja v opisano služnostno pravico. Zavrnilo pa je tudi zahtevek, da sta dva izmed tožencev dolžna s služnostne poti odstraniti več betonskih soh, stoječih na njuni parceli št. 4490/2 k. o. Z.. Zoper prvostopenjsko sodbo je pritožnica vložila pritožbo. Višje sodišče je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnica je zoper drugostopenjsko sodbo vložila revizijo. Vrhovno sodišče je revizijo v delu, ki se nanaša na odločitev o ugotovitvi služnosti, o izstavitvi zemljiškoknjižnih listin in o prepovedi posegov v služnostno pravico, kot nedovoljeno zavrglo. V delu, ki se nanaša na odločitev o odstranitvi betonskih soh, pa je revizijo zavrnilo.

Pritožnica v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z zgoraj navedenimi sodnimi odločbami. Sklicuje se na razloge, ki jih je navedla že v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo in v reviziji. Meni, da je pri reševanju obravnavane zadeve prišlo do kršenja človekovih pravic. Sodišču očita, da pri odločanju ni upoštevalo, da je to edina pot, po kateri je možen dostop do parcel, in da so to pot uporabljali že v preteklosti. Prilaga izvedensko mnenje, ki naj bi to potrjevalo.

B. – I.

3.Ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije ni mogoče utemeljiti z očitki, ki se nanašajo na vsebinsko odločitev sodišča. Vrhovno sodišče je namreč revizijo presojalo zgolj z vidika procesnih predpostavk za vložitev revizije in ko je ugotovilo, da ta v delu, ki se nanaša na odločitev o ugotovitvi služnosti, o izstavitvi zemljiškoknjižnih listin in o prepovedi posegov v služnostno pravico, ni dovoljena, jo je zavrglo. Pavšalno zatrjevanje, da je pri reševanju obravnavane zadeve prišlo do kršenja človekovih pravic, pa ne zadošča za utemeljitev ustavne pritožbe zoper sklep o zavrženju revizije.

4.Tudi glede vsebinske odločitve Vrhovnega sodišča (tj. v delu, ki se nanaša na odločitev o odstranitvi betonskih soh) pritožnica ne pojasni, v čem vidi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Glede na njeno sklicevanje na pritožbene in revizijske navedbe pa je treba pojasniti, da je ustavna pritožba posebno pravno sredstvo s posebnim obsegom izpodbijanja in presoje. Zato je treba v ustavni pritožbi argumente, ki naj bi jo utemeljili, izrecno navesti. Zgolj s sklicevanjem na trditve, ki jih je pritožnica uveljavljala v vlogah v pravdnem postopku, pa ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti.

5.Ker z izpodbijano odločbo Vrhovnega sodišča očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot to zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

B. – II.

6.Iz ustavne pritožbe izhaja, da pritožnica izpodbija tudi sodbo Višjega sodišča in sodbo Okrajnega sodišča. Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Pritožnica je ta rok očitno zamudila. Izpodbijana sodba Višjega sodišča je bila namreč pritožničinemu pooblaščencu gotovo vročena pred 11. 12. 2003, ko je Vrhovno sodišče odločilo o pritožničini reviziji zoper drugostopenjsko sodbo. Roka za vložitev ustavne pritožbe pa si z vložitvijo nedovoljenega pravnega sredstva pritožnica ni mogla varovati. Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča, vložena dne 10. 3. 2004, je torej očitno prepozna in jo je bilo treba v tem delu zavreči (2. točka izreka).

B. – III.

7.Dne 13. 8. 2004 je pritožnica poslala vlogo, ki jo je Ustavno sodišče štelo kot ustavno pritožbo zoper sklepa, navedena v 3. točka izreka. Z navedenima sklepoma je sodišče v izvršilnem postopku odločilo, da se ugodi ugovoru dolžnikov in se razveljavi sklep o izvršbi št. I 2002/00408 z dne 20. 9. 2002 (ki je bil izdan na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v pravdi zaradi motenja posesti služnostne pravice) ter se izvršilni postopek ustavi.

8.Kot sta ugotovili sodišči v izvršilnem postopku, je bil v petitorni pravdi pritožničin zahtevek na ugotovitev služnostne pravice pravnomočno zavrnjen. Odločitev sodišča v pravdi zaradi motenja posesti služnostne pravice je le začasne narave; posestnik je varovan v posesti pravice le toliko časa, dokler mu nasprotnik v petitorni pravdi ne dokaže, da ima on pravico do posesti. Glede na navedeno z odločitvijo o ustavitvi izvršilnega postopka pritožnici očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo (3. točka izreka).

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić