Jedro

Vprašanja postopkovne narave in popolnosti spisa, ki so zakonsko urejena in je njihova razlaga in uporaba jasna že na podlagi jezikovne razlage zakonskega besedila, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revident z navedbo, da bo moral objekt porušiti iz z opisom posledic, ki bodo zanj nastale v primeru rušitve objekta, tudi ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Posledica zavrnitve izdaje lokacijskega dovoljenja namreč ni odstranitev objekta. Revident pa tudi ni izkazal, da mu takšna posledica (odstranitev objekta) neposredno grozi.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik po odvetniku dne 6. 3. 2008 vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da vrednost izpodbijanega dela dokončnega akta, ki je enaka vrednosti objekta, presega vrednost 20.000,00 EUR, da gre za odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih in da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki se izpodbija s revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 7. 12. 2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Novo mesto z dne 6. 10. 2003, s katero je upravni organ prve stopnje zavrnil tožnikov zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja za legalizacijo gospodarskega objekta (hlev, svinjak in garaža za kmetijske stroje) za potrebe kmetijstva na zemljišču parc. št. ... k.o. ....

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revident glede dovoljenosti revizije sklicuje, pride v poštev le, če je vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma meritorne odločbe sodišča prve stopnje izražena v denarju in če ta presega 20.000,00 EUR. Te predpostavke v tem primeru niso izpolnjene, saj obveznost stranke v izpodbijanem delu dokončnega upravnega akta ni izražena v denarni vrednosti. Zgolj navedba revidenta, da je ta vrednost enaka vrednosti objekta, ki po njegovi oceni znaša najmanj 50.000,00 EUR, in navedba punktuma v uvodu revizije pa glede na zakonsko zahtevo ne zadoščata, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Revident uveljavlja tudi obstoj pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki med drugim določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Kot pomembno pravno vprašanje revident navaja vprašanja: ali lahko tožena stranka v upravnem sporu prikriva dokaze in sodišču ne predloži vseh dokumentov iz svojega spisa, konkretno tožnikove pripravljalne vloge z dne 21. 10. 2005 in ključnega dokaza – soglasja sosedov za legalizacijo, ali mora tožnik v postopku dokazovati, da je v spis že predložil vlogo z dne 21. 10. 2005 s ključnimi dokazi; in vprašanje, pod katerimi pogoji se šteje, da je dejansko stanje sporno in mora upravno sodišče opraviti glavno obravnavo po 1. odstavku 51. člena ZUS-1. 7. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je treba pomembnost pravnega vprašanja presojati glede na vsebino obravnavane zadeve (X Ips 774/2008 z dne 21. 1. 2009, X Ips 871/2007 z dne 29. 10. 2009, X Ips 818/2007 z dne 5. 11. 2008, X Ips 401/2008 z dne 23. 10. 2008). Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.

8. Vprašanja, ki jih revident navaja, pa po presoji Vrhovnega sodišča niso pomembna pravna vprašanja, saj gre za vprašanja postopkovne narave in vprašanje popolnosti upravnega spisa, ki so zakonsko urejena in je njihova razlaga in uporaba jasna že na podlagi jezikovne razlage zakonskega besedila (tretji odstavek 38. člena ZUS-1 oziroma četrti odstavek 36. člena ZUS, 30. člen ZUS-1 oziroma 28. člen ZUS) oziroma gre za razlago inštituta, ki v teoriji in praksi ne sproža dilem. Zato revident ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident obstoj zelo hudih posledic utemeljuje s tem, da bo moral porušiti gospodarski objekt v vrednosti najmanj 50.000,00 EUR, ki je nujno potreben za nemoteno obratovanje njegove kmetije, kar bi zelo prizadelo njegov ekonomski in siceršnji položaj in mu praktično onemogočilo nemoteno obratovanje kmetije. Živino in prašiče bo moral prodati pod ceno, ker jih ne bo mogel vzdrževati. Poleg tega ne bo mogel nikjer shranjevati pridelkov in kmetijskih strojev, saj je ta objekt praktično edini, ki je za takšne namene primeren. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revident z navedbo, da bo moral objekt porušiti in z opisom posledic, ki bodo zanj nastale v primeru rušitve objekta, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazal. Neposredna posledica zavrnitve izdaje lokacijskega dovoljenja namreč ni odstranitev objekta. Revident pa tudi ni izkazal, da mu takšna posledica (odstranitev objekta) neposredno grozi.

10. Ker revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 11. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.