Jedro

Zgolj zaradi tega, ker je dolžnik našel zaposlitev, ne more biti „kaznovan“ s podaljšanjem preizkusnega obdobja.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani 1. točki izreka spremeni tako, da se preizkusno obdobje, določeno s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem, St 2623/2012-23 z dne 16.4.2013, podaljša za eno leto, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 16.4.2016.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru upnikov delno ugodilo in preizkusno obdobje, določeno s sklepom St 2623/2012-23 z dne 16.4.2013 podaljšalo za dve leti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 16.4.2017. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik, in sicer zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitve določb ZFPPIPP.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da je bil ugovor upnikov vložen 13.10.2013, torej znotraj roka iz 404. člena ZFPPIPP, po katerem je potrebno ugovor proti odpustu obveznosti vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti, če se z njim uveljavlja razlog iz drugega odstavka 403. člena ZFPPIPP, torej, da je preizkusno obdobje prekratko.

5. Sodišče prve stopnje je ugovoru upnikov delno ugodilo in preizkusno obdobje iz dveh let podaljšalo na štiri leta z nosilnim razlogom, da je dolžnik sedaj zaposlen. Zaposlitev je štelo kot spremenjeno okoliščino, ki narekuje podaljšanje preizkusnega obdobja. Ne glede na to, da višje sodišče v celoti soglaša s pritožbenim očitkom, in sicer, da zgolj zaradi tega, ker je dolžnik našel zaposlitev, ne more biti „kaznovan“ s podaljšanjem preizkusnega obdobja, kljub temu meni, da je prvotno določeno preizkusno obdobje dveh let - upoštevajoč vse relevantne okoliščine – prekratko. Dolžnik je mlad, dela zmožen in brez zdravstvenih težav. Dolžan je sicer preživljati šoloobveznega otroka, in pričakuje še enega otroka, vendar že sodišče prve stopnje pravilno navaja, da je otroka dolžna preživljati tudi mati. Upoštevajoč višino dolga, ki ni zanemarljiva, je višje sodišče zato preizkusno obdobje določilo v roku treh let. Namen stečajnega postopka je namreč zagotovitev najugodnejših pogojev za poplačilo upnikov, zaradi česar je triletna preizkusna doba primerna doba, v kateri bo dolžnik bodisi poravnal svoje dolgove, če pa mu to ne bo uspelo, mu bodo odpuščene. Višje sodišče kot pravilno potrjuje stališče izpodbijanega sklepa, da namen instituta odpusta dolga ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.

6. Upoštevajoč navedeno, je višje sodišče delno utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).