Jedro

Naravnega "prelivanja" vode, ki je posledica obilnejših padavin, ni mogoče opredeliti kot imisijo v smislu določbe 5. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke s katerim je zahtevala, naj sodišče ugotovi, da tožene stranke nimajo služnostne pravice odvajanja meteornih in zalednih voda z njihovih nepremičnin na nepremičnino tožeče stranke in toženim strankam naloži, da so se dolžne v bodoče vzdržati odvajanja meteornih in zalednih vod na zemljišče tožnikov na ta način, da uredijo odvodnjavanje. Glede stroškov postopka je odločilo, da je dolžna tožeča stranka povrniti KS B.... 11.156 SIT, E. H. pa 16.134 SIT.

Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti drugostopni sodbi je vložila pravočasno revizijo tožeča stranka in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Kljub temu, da je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da se meteorne vode zlivajo na zemljišče tožeče stranke zaradi raznih posegov toženih strank, je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo. Taka odločitev pa ne more biti pravilna, saj ravnanja toženih strank predstavljajo nedovoljeno imisijo. Zaradi ravnanj toženih strank tožeča stranka ob vsakem nekoliko večjem nalivu trpi škodo. Voda ji odnaša zemljo. Vzročna zveza med nastalo škodo in ravnanji toženih strank je dokazana. Tožeča stranka je zato zahtevala, da se prepreči nastajanje bodoče škode. Revizijsko sodišče naj tožbenemu zahtevku ugodi, ali pa razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijska trditev, da sta sodišči druge in prve stopnje ugotovili, da meteorne in zaledne vode odtekajo na zemljišče tožeče stranke zaradi "raznih posegov toženih strank", ni točna. Ugotovitve nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožeča stranka pa jih z revizijo ne more izpodbiti (3. odstavek 385. člena ZPP), so namreč ravno nasprotne. Meteorne in zaledne vode, ki ob deževju pritečejo na zemljišče tožeče stranke (pa tudi na vsa druga zemljišča v okolici), se po vseh nepremičninah prelivajo povsem po naravni poti in brez kakršnihkoli posegov toženih strank. Občasno pritekanje meteornih in zalednih vod na zemljišče tožeče stranke je tedaj posledica naravnega dogodka (občasnega hujšega deževja) in ne posledica direktnih posegov toženih strank v nepremičnino tožeče stranke ali njihovih ravnanj v zvezi z uporabo njihovih nepremičnin. Naravnega "prelivanja" vode, ki je posledica obilnejših padavin, pa ni mogoče opredeliti kot imisijo v smislu določbe 5. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 6/80, p. 20/80, 36/90, v zvezi s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ur.l.RS, št. 1/91-I. Zavrnitev tožbenega zahtevka tožeče stranke je zato materialnopravno pravilna.

Po povedanem v reviziji uveljavljeni revizijski razlog ni podan. Nižji sodišči tekom obravnavanja zadeve tudi nista zagrešili bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386.člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).