Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče ne sme presojati ne pravilnosti izdaje sklepa o izvršbi ne pravilnosti izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

(1.) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kočevju, opr. št. In 16/2009 z dne 27.5.2009 in vknjižbo hipoteke za terjatev v višini 7.158,00 EUR s pripadki, v korist upnika AA.

(2.) Proti sklepu je vložil pritožbo nasprotni udeleženec – dolžnik BB. V pritožbi navaja, da mu upnik AA nikoli ni posodil zneska 14.000,00 DEM, ampak 3.000,00 DEM. Sprašuje se, kako lahko iz zneska 3.000,00 DEM posojila, pri čemer je bilo nekaj obrokov vrnjenih, v sedmih letih nastane toliko obresti, da je glavnica kar petkrat večja kot prvotno. Sodišče je dovolilo rubež na vse, ne da bi preverilo resničnost te terjatve. Prilaga sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju z dne 16.1.2008, sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 2.7.2008, opr. št. I Cp 1164/2008 in odgovor Vrhovnega državnega tožilstva z dne 12.6.2009. Predlaga, da pritožbeno sodišče te navedbe upošteva, ne pa, da se odloča samo na podlagi pogodbe iz leta 2000, ki jo je podpisal zaradi izsiljevanja upnika.

(3.) Pritožba ni utemeljena.

(4.) Sodišče prve stopnje je zaznambo sklepa o izvršbi dovolilo na podlagi 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Po tem določilu zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti predložen sklep o izvršbi. Iz sklepa o izvršbi z dne 27.5.2009 je razvidno, da je bila zaradi izterjave denarne terjatve upnika v višini 7.158,09 EUR s pripadki dovoljena med drugim tudi izvršba na ½ nepremičnine parc. štev. 976, k.o. X., ki je v solasti pritožnika.

(5.) Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe po 1. odstavku 86. člena ZZK-1 podani.

(6.) Pravilnosti izdaje sklepa o izvršbi in pravilnosti izvršilnega naslova (to je sodbe Okrajnega sodišča v Kočevju, opr. št. P 71/2007) s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni dopustno presojati. Iz tega razloga je moralo po prejemu obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je bil priložen sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (sodbe), ravnati v skladu s tem določilom. Ker je dovolilo zaznambo izvršbe, je moralo hkrati, v skladu z določilom 88. člena ZZK-1, po uradni dolžnosti dovoliti tudi vknjižbo hipoteke iz 2. odstavka 87.člena zakona, saj ima zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Iz navedenih razlogov pritožbenih navedb pritožnika, da mu upnik A. M. nikoli ni posodil zneska 14.000,00 DEM in da odločitev, ki jo je sprejelo Okrajno sodišče v Kočevju v postopku P 71/2007 ter potrdilo Višje sodišče v Ljubljani, ni pravilna, ne morejo biti upoštevne.

(7.) Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da pritožba ni utemeljena. Na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter obenem dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa.