Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da med strankama ni bilo govora o tem, kdaj naj bi se izvedla prva uskladitev plač. Uskladitev plač z inflacijo je izpogajal predlagatelj, nasprotni udeleženec pa je na tako določbo pristal zato, da je zaključil pogajanja in se izognil tveganju nadaljnje stavke. Na podlagi tega je zaključilo, da gre v primeru, če je nasprotni udeleženec zato, da je pogajanja zaključil, soglašal z besedilom 109. člena KP, pri tem pa ni hotel, da pravne posledice te določbe nastopijo že v letu 2017, za miselni pridržek nasprotnega udeleženca, ki ne more biti v škodo predlagatelju in ne vpliva na nastanek pravnih posledic. Volja, ki je bila izjavljena in zapisana v besedilu 109. člena KP, ustvarja enake posledice, kot če miselnega pridržka ne bi bilo. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je končno besedilo 109. člena na predlog predlagatelja pripravila nasprotna udeleženka. Zato so pritožbene navedbe o miselnem pridržku na strani predlagatelja povsem neutemeljene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca sama krijeta vsak svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu in ugotovilo, da je nasprotna udeleženka kršila pravice oziroma obveznosti iz 109. člena Kolektivne pogodbe o plačah in pogojih dela pilotov v A. d. o. o., ker v letu 2017 z veljavnostjo od 1. 5. 2017 ni uskladila izhodiščnega količnika za zahtevnost delovnega mesta pilotov za 0,5 % (točka I izreka). Nasprotni udeleženki je naložilo, da skladno s 109. členom Kolektivne pogodbe o plačah in pogojih dela pilotov v A. d. o. o., z veljavnostjo od 1. 5. 2017 uskladi izhodiščni količnik za zahtevnost delovnega mesta pilotov za 0,5 % ter članom predlagatelja, ki so do uskladitve upravičeni, obračuna ter po plačilu davkov in prispevkov izplača premalo izplačane plače (točka II izreka) in predlagatelju plača stroške postopka v višini 1.789,42 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (točka III izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da ji pritožbeno sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da predlog v celoti zavrne predlagatelju pa naloži plačilo stroškov postopka in pritožbenih stroškov nasprotnega udeleženca v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila. Navaja, da sta se stranki dogovorili za uporabo KP od 1. 3. 2017. Z odločitvijo, da se opravi uskladitev plač na podlagi dejstva doseženega oz. ustvarjenega dobička, ki ga je nasprotni udeleženec ustvaril v letu 2016, torej pred podpisom in začetkom veljavnosti KP, je sodišče prve stopnje poseglo v zaključen dejanski stan, ki je na dan 1. 3. 2017 in tudi 1. 5. 2017 že obstajal. KP v letu 2016 še ni veljala, dobiček za leto 2016 pa je obstajal na dan 31. 12. 2016. Tega ne more spremeniti niti datum objave revidiranega poročila. Predlagatelj bi torej zahtevo za povečanje oziroma uskladitev količnika lahko podal zgolj na podlagi poslovnih rezultatov oziroma dobička doseženega po sklenitvi in uveljavitvi KP, torej šele na podlagi čistega dobička po stanju na dan 31. 12. 2017. Stališče sodišča, da določba 109. člena KP ne določa, da se uskladitev v letu 2017 ne opravi, je zmotno. Če bi se stranki dogovorili, da se prva uskladitev opravi že v letu 2017 na podlagi podatkov iz leta 2016, bi morala KP to izrecno določati. Ker je besedilo 109. člena KP pripravila delodajalska stran, se mora ta določba skladno s pravili OZ razlagati v breme tistega, ki jo je pripravil. Zato je stališče sodišča o tihem pridržku nasprotnega udeleženca glede nastopa pravnih posledic te določbe že v letu 2017 povsem zmotno, saj tihega pridržka glede nečesa, kar ni predmet razgovorov oziroma pogajanj ne more biti. Dejstvo je, da je določbo 109. člena KP potrebno uporabiti tako, kot so jo zapisali predlagatelji, zato ne pride vpoštev uporaba dobička iz leta 2016, ustvarjenega na datum 31. 12. 2016. Nasprotni udeleženec pa prereka tudi stališče sodišča glede višine inflacije, ki se uporabi v primeru uskladitve plač. Predlagatelji, ki so pripravili določila 109. člena KP, niso izrecno zapisali, kateri podatek o inflaciji je relevanten, vsekakor pa je potrebno upoštevati podatek, ki izkazuje povprečno stopnjo inflacije na letnem nivoju, ker ta najbolje odraža spremembe cen. Po podatkih Statističnega urada RS je bila povprečna inflacija v letu 2016 negativna (-0,1), tako da je šlo za deflacijo, ki pa ne daje podlage za zvišanje količnikov. Ker je Statistični urad RS uradno objavil dva podatka o letni inflaciji in sicer podatek o letni ravni inflacije v letu 2016 (0,5 %) ter podatek o povprečni letni inflaciji (-1,0 %), v 109. členu KP pa je določen odstotek, ki bo enak odstotku inflacije za preteklo leto, določba 109. člena KP v tem delu ni določljiva in izvršljiva. Priglaša pritožbene stroške.

3. Predlagatelj je na pritožbo nasprotne udeleženke odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pritožba pa se na ta pritožbeni razlog le pavšalno sklicuje. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Kolektivna pogodba o plačah in pogojih dela pilotov v A. d. o. o. (v nadaljevanju: KP) je bila sklenjena 18. 4. 2017 z veljavnostjo od 1. 3. 2017 do 31. 8. 2019, ko se bo prenehala uporabljati v celoti, vključno s tarifno prilogo. V 109. členu je določeno, da bo v primeru, da družba doseže čisti dobiček v višini, ki presega 250.000 EUR in v primeru, da pričakovana uskladitev plač ne bo presegla višine čistega dobička, družba uskladila izhodiščni količnik za zahtevnost delovnega mesta pilotov za odstotek, enak odstotku inflacije za preteklo leto, kot je objavljena s strani Statističnega urada Republike Slovenije. Omenjena uskladitev bo veljala od meseca, ki sledi mesecu, v katerem bo objavljeno revidirano letno poročilo, a ne kasneje kot od 1. maja. Po sprejetju KP je dne 4. 9. 2017 nasprotni udeleženec objavil revidirano poročilo za leto 2016, iz katerega izhaja, da je v letu 2016 ustvaril 3.232.971,00 EUR čistega dobička, ki je torej višji od tistega, ki je kot pogoj za uskladitev izhodiščnega količnika za zahtevnost delovnega mesta pilotov z inflacijo določen v 109. členu KP. Predlagatelj zahteva uskladitev izhodiščnega količnika od 1. 5. 2017, nasprotni udeleženec pa se s tem ne strinja, ker naj bi predlagatelj želel doseči retroaktivno veljavnost KP, stranki pa v fazi pogajanj in sklepanja KP nista imela v mislih, da bi se prva uskladitev izvedla že v letu 2017 na podlagi dobička iz leta 2016. 7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da zahtevana uskladitev izhodiščnega količnika za zahtevnost delovnega mesta pilotov ne predstavlja retroaktivne veljavnosti KP, saj predlagatelj ne zahteva uskladitve za obdobje pred njeno veljavnostjo, ampak od 1. 5. 2017 dalje (ko je KP že veljala); - da je določilo 109. člena KP jasno, zato samo po sebi ne potrebuje razlage (1. odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji). Jasno določa, da morata biti izpolnjena dva pogoja za uskladitev plač in sicer: * dobiček nasprotnega udeleženca, ki mora biti dovolj velik, da presega višino uskladitve plač in * da se plače usklajujejo z inflacijo preteklega leta, zato se pri uskladitvi za leto 2017 upošteva inflacija iz leta 2016, pri uskladitvi v letu 2018 inflacije iz leta 2017 in pri uskladitvi v letu 2019 inflacija v letu 2018; * prav tako pa 109. člen KP jasno opredeljuje tudi datum uskladitve, saj ta velja od meseca, ki sledi objavi revidiranega letnega poročila oziroma najkasneje od 1. maja dalje.

8. Na podlagi izvedenih dokazov (zaslišanje pogajalcev na strani predlagatelja ter na strani nasprotnega udeleženca) je sodišče pravilno ugotovilo, da med strankama ni bilo govora o tem, kdaj naj bi se izvedla prva uskladitev plač. Uskladitev plač z inflacijo je izpogajal predlagatelj, nasprotni udeleženec pa je na tako določbo pristal zato, da je zaključil pogajanja in se izognil tveganju nadaljnje stavke. Na podlagi tega je zaključilo, da gre v primeru, če je nasprotni udeleženec zato, da je pogajanja zaključil, soglašal z besedilom 109. člena KP, pri tem pa ni hotel, da pravne posledice te določbe nastopijo že v letu 2017, za miselni pridržek nasprotnega udeleženca, ki ne more biti v škodo predlagatelju in ne vpliva na nastanek pravnih posledic. Volja, ki je bila izjavljena in zapisana v besedilu 109. člena KP, ustvarja enake posledice, kot če miselnega pridržka ne bi bilo. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je končno besedilo 109. člena na predlog predlagatelja pripravila nasprotna udeleženka. Zato so pritožbene navedbe o miselnem pridržku na strani predlagatelja povsem neutemeljene.

9. Na presojo sodišča ne more vplivati dejstvo, ki ga poudarja nasprotni udeleženec, da naj bi bili rezultati poslovanja za leto 2016 znani ob sprejemanju KP, saj se določba 109. člena KP sklicuje na objavo revidiranega poročila, to pa je bilo objavljeno 4. 9. 2017. 10. Pravilna je tudi ugotovitev, da med strankama ni sporno, da je nasprotni udeleženec v letu 2016 dosegel dobiček, ki presega 250.000 EUR (3.232.971,00 EUR). Strošek celotnega dela je pri nasprotnem udeležencu znašal 21.346.751,00 EUR, uskladitev celotnih stroškov za 0,5 % pa bi znašala 106.733,76 EUR. Tako sta izpolnjena oba pogoja za uskladitev plač po 109. členu KP.

11. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo podatek Statističnega urada RS, da je bila inflacija v letu 2016 0,5 %, kar izkazuje letno stopnjo rasti življenjskih potrebščin glede na preteklo leto, kar je splošno razumevanje inflacije in ne podatka, za katerega se zavzema nasprotni udeleženec, o povprečni inflaciji v letu 2016, ki je bila negativna (- 0,1), iz katerega izhaja povprečno spreminjanje cen skozi leto in ne, za koliko se je spremenila kupna moč glede na preteklo leto. Tak dogovor izhaja iz izpovedi zaslišanih prič.

12. Iz besedila 109. člena KP izhaja, da "bo družba uskladila izhodiščni količnik za zahtevnost delovnega mesta pilotov za odstotek, enak odstotku inflacije za preteklo leto, kot bo objavljena s strani Statističnega urada Republike Slovenije". Kot izhaja iz priloge A9 je bila inflacija na letni ravni 0,5 %, povprečna letna inflacija pa je bila - 0,1 %. Ker je bil v 109. členu dogovorjen odstotek inflacije za preteklo leto, je to inflacija na letni ravni in ne povprečna inflacija, kot to skuša prikazati pritožba.

13. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (353. člen ZPP). Odgovorilo je le na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo 154. člena ZPP sama krije svoje pritožbene stroške, predlagatelj pa sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim k odločitvi o pritožbi ni bistveno pripomogel (155. člen ZPP).