Jedro

Peti člen ZDEN je potrebno razumeti, da se nanaša, kar zadeva pravne posle, tako na sklenitveno kakor tudi spolnitveno fazo v primerih, ko je mogoče v zvezi s slednjo odkriti elemente grožnje, sile ali zvijače v ravnanju oziroma naklepih državnega organa ali predstavnika oblasti v času sklepanja pravnega posla.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljen zavrnilo predlagateljev predlog za denacionalizacijo strojnih naprav in strojev ter premičnin namenjenih reprodukciji tovarne E. Ugotovilo je, da je predlagatelj osebno podpisal kupno pogodbo z dne 26.4.1948 o prodaji strojev in naprav ter ostalih premičnin namenjenih reprodukciji, ki so se tedaj nahajali v prostorih tovarne E. na R., kasneje pa tudi v Č. Kupoprodajne pogodba ni sklepal pod pritiskom sile, saj je bila njegova osebna odločitev, da tovarno proda, že pred tem se je o prodaji pogovarjal z glavno direkcijo za elektroindustrijo. V pogodbi ni nikakršne napake glede vrednosti nepremičnin, o cenitvi strokovnjaka ing. V. P. ne dvomi. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da pogodba ni bila sklenjena z zvijačo državnih organov oziroma predstavnikov oblasti, zato v danem primeru ne obstajajo pogoji za uporabo 5. čl. Zakona o denacionalizaciji.

Proti sklepu se je pritožil predlagatelj. Njegovo mnenje je, da je bila celotna zadeva že predhodno organizirana, da se z uporabo zvijače in celo grožnje izvede fiktivni nakup podjetja. Pritožbi predlagatelj prilaga koncept svoje pritožbe na nacionalizacijo z dne 10.5.1948 in Odločbo o zavrnjeni pritožbi z dne 27.7.1948. Pritožba je utemeljena.

Zakon o denacionalizaciji določa v 5. čl., da se šteje upravičenec do denacionalizacije tudi oseba, katere stvari ali premoženje so prešle v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. To zakonsko določbo je potrebno razumeti, da se nanaša, kar zadeva pravne posle, tako na sklenitveno kakor tudi spolnitveno fazo v primerih, ko je mogoče v zvezi s slednjo odkriti elemente grožnje, sile ali zvijače v ravnanju oziroma naklepih državnega organa ali predstavnika oblasti v času sklepanja pravnega posla. Pri razlaganju tega predpisa namreč ni mogoče mimo načel, na katerih temelji vsebina ZDEN, kot so bila opredeljena ob predlogu za izdajo ZDEN in ob samem zakonskem predlogu (glej: Poročevalec Skupščine Slovenije in Skupščine Jugoslavije št. 7/91 str. 5. in št. 27/91 str. 23). Ta načela pa so bila med drugim popraviti krivice, ki so bile povzročene z različnimi prisilnimi posegi državnih organov v zasebno premoženje, zaradi česar ZDEN celovito ureja načine vračanja premoženja, ki je bilo podržavljeno na številne načine, temelječe na tedanji zakonodaji ali pa tudi ne. Eno izmed nadaljnjih načel je, da se praviloma šteje, da so bili krivični vsi odvzemi premoženja na podlagi predpisov in aktov države in njenih organov, če zanj niso dobili ustrezne odškodnine.

V tej luči gledano na vsebino citiranega predpisa se tako ni mogoče brez pridržkov strinjati s stališčem sodišča prve stopnje, ki se je omejilo le na sklenitev obravnavanega posla, pri tem pa ugotavljalo kakšno je bilo ozadje takratnega ravnanja L. oziroma njenega zastopanca podjetja E. v L. v povezavi z oddelkom za notranje zadeve pri I.O. Gl. mesta L. in še morebiti drugimi organi.

Iz dogodkov, ki so sledili podpisu prodajne pogodbe, bi bilo namreč mogoče sklepati, da so državni organi oziroma predstavniki oblasti pri prodaji ravnali zvijačno. Močno dvomljivo je namreč, da so bili v tem primeru, 26.4.1948, pripravljeni za obravnavano podjetje plačati za predlagatelja sprejemljivo ceno, dva dni za tem, 28.4.1948, pa sta mu bila čeka, ki ju je dobil kot kupnino, odvzeta. Težko je verjeti, da državni organi in predstavniki oblasti niso vedeli, da bo prišlo do nacionalizacije in da so bili njihovi nameni ob pogajanjih za sklenitev prodajne pogodbe pošteni in da so res nameravali izplačati za podjetje kupnino. To, da so predlagatelju izročili dva čeka kot kupnino, ne izkazuje teh namenov. Tudi če bi predlagatelj čeka takoj vnovčil, je vprašanje, če bi mu uspelo zadržati gotovino, saj bi mu to ravno tako lahko odvzeli proti "potrdilu", kot se je zgodilo s čekoma. V obrazložitvi odločbe Vlade LR Slovenije z dne 27.7.1948, s katero je bila zavrnjena pritožba predlagatelja proti nacionalizaciji, je zapisano, da so bila ob nacionalizaciji sicer v teku pogajanja in priprave za morebitni nakup podjetja od strani države, vendar po organih, ki bi sploh ne mogli samostojno odločiti o nakupu podjetja, in da državni organ, pristojen za odobritev pogodbe, ni odobril pogodbe niti ustno, še manj pisno in da je čeke predlagatelj dobil neupravičeno. Tudi iz tega izhaja, da že ob sklepanju pogodbe ni bilo namena izročiti kupnine, vprašljivo pa je tudi, kako je mogoče, da predstavniki G. "niso vedeli", da ne morejo samostojno odločati o nakupu podjetja, če to sploh drži. Način odzvema čekov, oblika potrdila, ki ga je predlagatelj dobil za odvzete čeke in obnašanje predstavnikov oblasti pri tem kažejo, skupaj s prej navedenim, da ravnanje državnih organov pri sklepanju pogodbe morda le ni bilo tako, kot se pričakuje od strank v poštenem pravnem prometu, in da je utemeljen sum predlagatelja, da je bila celotna zadeva že predhodno organizirana in da je do prodajne pogodbe prišlo z zvijačo državnega organa.

Povedano je narekovalo razveljavitev izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve prvemu sodišču v novo odločanje, ob katerem bo moralo ponoviti že opravljene in v pritožbi predložene dokaze, nadrobneje zaslišati predlagatelja in nato zavzeti stališče do vseh relevantnih okoliščin v prej opisanem duhu 5. čl. ZDEN. Šele po tako dopolnjenem postopku bo mogoče o stvari pravilno odločiti tako dejanskem kot v pravnem pogledu in tako najprej o tem, ali gre za zahtevek na podlagi 5. čl. ZDEN, za katerega je predpisan sodni postopek, ali za zahtevek na podlagi 4. čl. ZDEN, za katerega je predpisan upravni postopek; če bo šlo za prvi primer pa seveda tudi o njegovi utemeljenosti.