Jedro

S prehodom terjatve iz naslova stroškov postopka na Republiko Slovenijo je ta vstopila v razmerje do nasprotne stranke kot upnica. Toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotavlja, da medsebojni pobot stroškov glede na uspeh posamezne stranke v sodnem postopku ni dovoljen, kolikor je eni od strank odobrena BPP. Čim je tako, bi glede na določila 46. in 48. člena ZBPP toženka sporne sodne stroške iz pravdnega postopka morala terjati ne od tožnice, pač pa od tožničinih nasprotnih strank v pravdi.

Sodišče se strinja z mnenjem toženke, da se je po prej veljavnem 47. členu ZBPP izjema nanašala na preživnino ali odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanje življenjske aktivnosti, po zdaj veljavnem 48. členu ZBPP pa na primere pridobitve preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje, za kar v obravnavanem primeru ni šlo. Pri tem pa sodišče opozarja na dikcijo 48. člena ZBPP, po katerem je upravičenec do BPP dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom zakona. Do izterjave stroškov oziroma povrnitve stroškov s strani nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP namreč v konkretnem primeru dejansko še ni prišlo.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 228/2002 z dne 13. 2. 2013 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani sklenila, da sta prosilca A.A. in B.B. dolžna povrniti sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločb št. Bpp 228/2002 z dne 5. 6. 2002, opr. št. 1587/2006 z dne 19. 10. 2006 in opr. št. Bpp 1803/2006 z dne 21. 12. 2006 v skupni višini 7.703,66 EUR. Navedeni znesek morata prosilca nakazani na TRR Okrožnega sodišča v Ljubljani. V obrazložitvi pojasnjuje, da je bila prosilcema z odločbami Okrožnega sodišča v Ljubljani nudena redna in nujna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanjem pred sodišči prve in druge stopnje v pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. P ... Omenjeni postopek je bil pravnomočno končan dne 19. 10. 2011 na podlagi sodbe z dne 14. 4. 2011. Iz omenjene sodbe izhaja, da sta bili toženi stranki C. d.d. in Č. d.d., dolžni tožnikoma povrniti pravdne stroške v višini 5.849,12 EUR. Prav tako je iz omenjene sodbe razvidno, da je bila C. d.d. dolžna prvotožnici izplačati znesek 14.808,44 EUR, drugotožniku B.B. pa 15.231,18 EUR. Podrobno tudi razlaga, da je bilo iz naslova brezplačne pravne pomoči izvajalcem brezplačne pravne pomoči za potrebe tožnikov izplačanih skupno 7.703,66 EUR.

V nadaljevanju se tožena stranka sklicuje na 46. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Skladno z omenjenim členom je sodišče s pozivom za plačilo stroškov postopka z dne 16. 1. 2013 pozvalo C. d.d. in Č. d.d. na plačilo stroškov na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani. Od obeh je dobilo obvestilo, da sta vsak polovico stroškov postopka, to je 2.924,56 EUR, pobotala z zneskom, ki ga iz naslova stroškov pravde dolguje tožeča stranka njima.

V nadaljevanju pristojni organ za BPP pojasnjuje, da medsebojni pobot stroškov glede na uspeh posamezne stranke v sodnem postopku ni dovoljen. Pri tem se sklicuje na 9. oziroma 46. člen ZBPP. Poudarja, da upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni imel pravice do pobota stroškov, saj so bili le ti predhodno izplačani iz sredstev brezplačne pravne pomoči, do katerih niti ni upravičen, saj teh stroškov upravičenec ni imel. Zato sta na podlagi 46. člena ZBPP upravičenca do brezplačne pravne pomoči dolžna povrniti stroške v višini 5.849,12 EUR.

V nadaljevanju se sklicuje na 48. člen ZBPP, po katerem sta upravičenca do brezplačne pravne pomoči dolžna povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. Ugotavlja, da je bilo iz naslova brezplačne pravne pomoči izvajalcema brezplačne pravne pomoči skupno izplačanih 7.703,66 EUR, pri čemer razlika med izplačanimi in prisojenimi stroški na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P ..., znaša 1.854,54 EUR. Sklicuje se še na peti odstavek 43. člena ZBPP.

Tožnica vlaga tožbo v tem upravnem sporu, saj se ji zdi nerazumljiva in krivična. Stroški v višini 5.849,12 EUR ji niso bili sicer nikoli nakazani. Prejel jih je zastopnik C. d.d. Ostanek odškodnine pa so prosilci dobili po tem, ko so se po vrsti med seboj pred njimi poplačali vsi drugi brez potrdila o izvršenem plačilu. Na njihov račun je bila tako nakazana zmanjšana odškodnina, pri čemer ne ve, zakaj in kako. Odškodnina se na podlagi ZBPP zaradi invalidnosti, zmanjšanih življenjskih funkcij in telesnih okvar ne vrača. Sam postopek je trajal 17 let, zastopnik C. d.d. pa je vseskozi vlagal podvojene vloge. Kot toženo stranko so sami tožili le C. d.d. in ne Č. d.d. Morali pa so plačati tudi stroške pasivne udeležbe zavarovalnice D. Odnos s C. d.d. in Č. d.d. pa je njihova interna zadeva. Meni, da je v danem primeru povzročitelj uspel na račun poškodovanih. Smiselno zato predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka vse tožbene navedbe tožeče stranke in navaja, da vztraja pri odločitvi in razlogih, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Meni, da je na podlagi 46. člena ZBPP tožeča stranka dolžna povrniti stroške v višini 5.849,12 EUR.

Glede vračila sredstev, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi 48. člena ZBPP, in sklicevanja tožeče stranke, da je bila prisojena odškodnina zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti, ki je predstavljala izjemo v 47. členu prej veljavnega ZBPP, tožena stranka pojasnjuje, da je zakonsko določena izjema v takrat veljavnem 47. členu ZBPP veljala samo za nepremoženjsko škodo, ki je nastala zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ne pa tudi za ostale oblike nepremoženjske in premoženjske škode. Na podlagi 48. člena ZBPP tožena stranka zahteva samo razliko med izplačanimi sredstvi iz naslova brezplačne pravne pomoči in prisojenimi stroški na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P ... Sodišču tako predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je o zadevi odločilo izven glavne obravnavne na podlagi 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

V danem primeru obstoja spor glede tega, ali je tožeča stranka kot prosilka za BPP dolžna poravnati toženi stranki na podlagi 46. člena ZBPP 5.849,12 EUR stroškov sodnega postopka, ki so ji bili priznani v pravdnem postopku P …, oziroma po 48. členu ZBPP nadaljnjih 1.854,54 EUR kot razliko med izplačanimi stroški in prisojenimi stroški na podlagi omenjene sodbe glede na to, da je bila z omenjeno sodbo prosilcema priznana tudi odškodnina v zvezi s prometno nesrečo. Ni sporno, da je na podlagi prvega odstavka omenjenega člena prišlo do zakonite subrogacije Republike Slovenije, saj je na podlagi zakona z dnem pravnomočnosti sklepa o stroških postopka v sodbi P ... z dne 14. 4. 2011 upravičencev do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni strani iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičencev, z omenjeno sodbo terjatev prešla do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, na Republiko Slovenijo. To pa pomeni, da je s prehodom terjatve na Republiko Slovenijo slednja vstopila v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke upravičencev do brezplačne pravne pomoči kot upnik. Drugi odstavek 46. člena ZBPP pri tem tudi določa, da predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbi zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Tožena stranka sicer v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotavlja, da medsebojni pobot stroškov glede na uspeh posamezne stranke v sodnem postopku ni dovoljen, kolikor je eni od strank odobrena brezplačna pravna pomoč, kar se je zgodilo tudi v konkretnem primeru. Čim pa je tako, bi glede na prej citirana zakonska določila, morala po mnenju sodišča tožena stranka sporne sodne stroške iz pravdnega postopka terjati ne od tožnice, pač pa od C. d.d. oziroma Č. d.d. Do medsebojnega pobota ni moglo priti, kar pomeni, da jih omenjena še vedno dolgujeta. Na kakšni podlagi naj bi omenjene stroške tožeča stranka poravnala, tožena stranka, razen sklicevanja na 46. člen ZBPP, ki pa pravne podlage za ravnanje, kot ga je uporabila tožena stranka, ne daje, slednja ni navedla. Če medsebojni pobot stroškov ni dovoljen, sploh ni nastal. V nadaljevanju naj zato tožena stranka glede na podano mnenje in navedeno pravno podlago 5.849,12 EUR sodnih stroškov izterja od nasprotnih strank in ne od upravičenke do brezplačne pravne pomoči. Ker je bil sklep o dolžnosti vrnitve sredstev enovit (glede zneska 7.703,66 EUR), tožena stranka pa k izterjavi pravdnih stroškov še ni pravilno pristopila, je sodišče izpodbijani sklep odpravilo v celoti. Pri tem pripominja, da se strinja z mnenjem tožene stranke, da se je po prej veljavnem 47. členu ZBPP izjema nanašala na preživnino ali odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanje življenjske aktivnosti, po zdaj veljavnem 48. členu ZBPP pa na primere pridobitve preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje, za kar pa v primeru tožeče stranke v sodbi P ... ni šlo. Pri tem sodišče opozarja na dikcijo 48. člena ZBPP, po katerem je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom zakona. Do izterjave stroškov oziroma povrnitve stroškov s strani nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona dejansko še ni prišlo. Je pa dejstvo, da se tožena stranka glede na podatke v spisu, plačilu zneska 1.854,54 EUR iz naslova razlike med izplačanimi stroški za pravno pomoč in prisojenimi stroški na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, najbrž ne bo mogla izogniti.

Glede na navedeno je sodišče tožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. Pri tem naj upravni organ upošteva mnenje sodišča izraženo v tej sodbi. Sodišče je sprejelo svojo odločitev na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1.