Jedro

Glede na to, da je tudi v upravno sodni praksi potrjeno stališče, da je dovoljen, zakonit ter v skladu s 4. alineo drugega odstavka 20. člena ZKZ pogoj ponudbe, po katerem se kmetijska zemljišča - ne glede na lego in namensko rabo - prodajajo izključno skupaj, je tožena stranka upoštevaje določbe OZ pravilno štela, da pomeni ponudba tožeča stranke bistveno spremembo ponudbe in jo zato v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZKZ utemeljeno ni štela za stranko v postopku odobritve pravnega posla.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Zahtevek stranke z interesom A.A. glede povračila stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka na podlagi druge točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Ravne na Koroškem št. 330-109/2016-0307-6 z dne 19. 7. 2016 in sklepe o popravi pomot v citirani odločbi z dne 7. 9. 2016 in 12. 9. 2016. S citirano prvostopno odločbo je organ prve stopnje odobril pravni posel med prodajalci A.A., B.B., C.C. in D.D. in E.E. ter F.F.kot kupcema za nepremičnine parcelnih številk: 319/1, 320/0, 321/3, 321/1, 321/4, 321/6, 323/1, 324/0, 325/0, 326/0, 328/3, 331/0, 332/0, 333/0, 334/1, 337/0, 338/0, 340/0, 341/1, 342/0, 343/0, 344/0, 345/3, 345/5, 346/1, 347/1, 347/4, 347/5, 348/0, 349/0, 42/0, 473/11, 473/9, 479/4, 56/3, 469/1, 470/1, 470/10, 470/11, 470/12, 470/6, 470/7, 470/8, 470/9 in 471/0 vse k. o. ... (prva točka izreka). V drugi točki izreka navedene odločbe pa zavrnil pravni posel s tožečo stranko glede nepremičnin št.: 337/0 in 334/2 obe k. o. ...

2. V obrazložitvi navaja, da tožeča stranka ponudbe ni sprejela, ampak je dala novo ponudbo za del kmetije, zato v postopku odobritve pravnega posla upoštevaje drugi odstavek 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) ni bila stranka postopka in nima pravice do pritožbe.

3. Tožeča stranka v tožbi opozarja na napake v imenu in številkah: organ druge stopnje je njenemu osebnemu imenu dodal ime X., organ prve stopnje pa je nepravilno navajal številko zemljiške parcele 334/2 namesto 334/1. Poudarja, da je zainteresirana le za nakup dela kmetije zaradi nemotene uporabe interne skupne poti. Ta mora biti izvzeta iz prodaje novemu lastniku, ker je to edina dostopna in dovozna pot zanjo, do katere ima pravico kot sosed in mejaš, zato se jo mora vpisati v zemljiško knjigo. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka priznava, da so v izpodbijanem sklepu pisne pomote, ki pa ne vplivajo na odločitev organa prve stopnje ali na enoznačno identifikacijo tožeče stranke in bo glede njih izdan sklep o odpravi pomote. Sicer pa vztraja pri obrazložitvi izpodbijanega sklepa in dodaja, da tožeča stranka poskuša urediti služnostno pot do svojih nepremičnin, kar pa ne more biti predmet tega postopka. Predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

5. E.E. in A.A., ki imata v tem upravnem sporu položaj stranke z interesom po prvem odstavku 19. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), se v odgovoru na tožbo pridružujeta stališču tožene stranke, da tožeča stranka ni sprejela ponudbe in da ni bila stranka v postopku odobritve pravnega posla. V postopku je prišlo do več napak, med drugim tudi glede zapisa parc. št., kar je vplivalo na dolgotrajnost postopka in propadanje kmetije, kar pa ima vpliv tudi na prodajno ceno le-te. Predlagata zavrnitev tožbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet spora v obravnavani zadevi je zaključek tožene stranke, da tožeča stranka v postopku odobritve pravnega posla ni bila stranka postopka in v zvezi s tem vprašanje njene legitimacije za vložitev pritožbe zoper odločbo organa prve stopnje.

8. Za vsebinsko presojo izpodbijane odločitve so relevantne določbe 17. do 24. člena ZKZ, ki določajo potek prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami ter 29. člen Obligacijskega zakonika (OZ), v smislu katerega se šteje, da je naslovnik ponudbo zavrnil in sam dal ponudbo svojemu prejšnjemu ponudniku, če odgovor na ponudbo izraža sprejem, hkrati pa predlaga, naj se v nečem spremeni ali dopolni.

9. V obravnavanem primeru iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja (in to med strankami niti ni sporno), da so prodajalci podali ponudbo za prodajo v citirani prvostopni odločbi navedenih nepremičnin kot celote. Iz izjave o sprejemu ponudbe tožeče stranke z dne 29. 4. 2016, ki jo je tožeča stranka dopolnjevala še dne 3. 5. in 4. 5., pa izhaja, da je sprejela ponudbo samo za parcelno št. 337 in 334/1 k.o.... Da je dala izjavo o sprejemu ponudbe le za dve nepremičnini in ne za vse nepremičnine iz ponudbe v zadevi, pa v zadevi niti ni sporno in tožeča stranka to priznava tudi v tožbi.

10. Glede na to, da je tudi v upravno sodni praksi potrjeno stališče, da je dovoljen, zakonit ter v skladu s 4. alineo drugega odstavka 20. člena ZKZ pogoj ponudbe, po katerem se kmetijska zemljišča, ne glede na lego in namensko rabo, prodajajo izključno skupaj (sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 268/2011 z dne 21. 2. 2012), je tožena stranka upoštevaje določbe OZ, ki v 22. členu in nadaljnjih podrobneje opredeljujejo ponudbo (saj ZKZ teh določb nima), pravilno štela, da pomeni ponudba tožeča stranke bistveno spremembo ponudbe in jo zato v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZKZ utemeljeno ni štela za stranko v postopku odobritve pravnega posla. V posledici navedenega je tako pravilen zaključek tožene stranke, da tožeča stranka ni legitimirana za vložitev pritožbe zoper izdano odločbo prve stopnje in da torej niso izpolnjeni formalni pogoji za vsebinsko odločanje o pritožbi. Upoštevaje določbo 246. člena ZUP je treba zato pritožbo, ki jo je vložila tožeča stranka, šteti kot pritožbo vloženo po neupravičeni osebi, tako pritožbo pa mora organ druge stopnje zavreči. Na pravilnost izpodbijane odločitve pa po presoji sodišča nepravilnosti v navedbi parcelnih številk in imena tožeče stranke niso vplivale, glede na to, da gre za nepravilnosti, ki jih je mogoče popraviti z izdajo sklepa o popravi pomote na podlagi 223. člena ZUP.

11. Glede na navedeno je tako po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče ob tem še pojasnjuje, da sicer iz obširnih navedb tožeče stranke v postopku, tako pri toženi stranki, kot tudi v tožbi, izhaja, da ta želi preko parcel, na katere se je nanašala njena ponudba, predvsem dostop do svoje nepremičnine. Kot ji je tožena stranka že pojasnila, tega ne more urejati v postopku odobritve pravnega posla, pač pa v nepravdnem postopku v postopku za dovolitev nujne poti pred okrajnim sodiščem kraja, kjer leži nepremičnina (141. člen in naslednji Zakona o nepravdnem postopku).

13. Stroške je v postopku priglasila samo stranka z interesom A.A., eden izmed prodajalcev v postopku odobritve pravnega posla. Ker ZUS-1 ni uredil vprašanja povrnitve stroškov strank z interesom, se v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 uporabijo določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ureja povračilo stroškov stranskemu intervenientu, saj ima ta v pravdnem postopku smiselno enak položaj kot stranka z interesom v upravnem sporu. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu stranskemu intervenientu povrniti stroške postopka. Stranka z interesom je objektivno gledano uspela s svojim predlogom v odgovoru na tožbo, da se tožba zavrne kot neutemeljena in je načeloma upravičena do povračila stroškov postopka. Vendar pa je treba upoštevati tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa, da se stranki povrnejo le potrebni stroški. Stroški za posamezno vlogo so potrebni, če so v vlogi stranke navedbe, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, oziroma vplivajo na odločitev sodišča (tako Vrhovno sodišče RS v sklepu, št. I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015 in tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 1606/2014 z dne 6. 11. 2015). Sodišče je odločitev v konkretni zadevi sprejelo izključno na podlagi listin upravnega spisa, pri tem pa navedbe stranke z interesom v odgovoru na tožbo na to odločitev niso vplivale oziroma k njej niso pripomogle. Sodišče je zato zahtevek stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka, na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zavrnilo.