Jedro

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v izvršilnem postopku odločilo o vrednosti nepremičnine, ki se bo prodajala na javni dražbi, zato je določitev vrednosti za dolžnika pomembna odločitev. Najmanj, kar je bilo sodišče prve stopnje dolžno storiti je, da bi dolžniku odgovorilo na njegove pripombe. Zato sklep ni obrazložen tako, da bi lahko stranka vedela, zakaj sodišče ni sledilo njenim pripombam in da bi ga lahko pritožbeno sodišče preizkusilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po 178. členu ZIZ določilo tržno vrednost nepremičnine, ½ idealnega deleža na parc. št., ... na 59.500,00 EUR.

Zoper ta sklep se je pritožil dolžnik, ki v laični pritožbi sodišču očita, da mu ni odgovorilo na njegove številne pripombe, ki jih je podal na cenitev izvedenca. Povedal je, da je izvedenec prenizko ocenil nepremičnino, vendar sodišče teh svojih ugotovitev v sklepu ni upoštevalo. Prav tako ni pravilno ugotovilo, da je to utemeljeval z pojasnili in z namenom rabe različnih prostorov v objektu. Ravno zaradi tega je tudi vložil ugovor. Ugovarjal je tudi nepravilnim izračunom, ki jih je izdelal cenilec in ki niso ustrezali metodam ocenjevanja, ki jih je sam navajal, tega pa ni znal pojasniti. Izvedenec ni znal pojasniti izračune iz primerjalnih tabel niti v svojih trditvah ni znal z dejstvi podkrepiti vrednosti. Prav tako ni pravilno ugotovil uporabno površino objekta, ki jo je navedel v tretji „izjasnitvi“ (pripombah). Po njegovem mnenju je pravilna ugotovljena vrednost 291.529,00 EUR kar je tudi navedel v tretji pripombi 9. 11. 2012, na te pripombe pa nikoli ni dobil odgovora. Zaradi vsega tega je predlagal novega cenilca. Ni mu jasno, zakaj piše vse pripombe, ki jih nihče ne bere in na katere ne dobi odgovora. Zato sodišču predlaga, da sklep o tržni vrednosti zavrže, kot dokaz za vse njegove trditve pa naj pogleda njegove vse tri pripombe na mnenje izvedenca.

Pritožba je utemeljena.

Sklep je bilo potrebno razveljaviti že po uradni dolžnosti, saj je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Pritožnik pravilno opozarja na to, da mu sodišče na njegove argumentirane pripombe, ki jih je podal na cenitev izvedenca ,v sklepu ni odgovorilo. Sodišče prve stopnje je le navedlo, da je ugotovilo tržno vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnega cenilca in na podlagi dopolnitve, ki jo je cenilec podal na podlagi pripomb dolžnika.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je cenilec za področje gradbeništva ocenil vrednost nepremičnine 29. 2. 2012. Na to cenitev je dolžnik s pismeno vlogo podal več pripomb, ki so vse bile konkretne: glede vrednosti uporabne površine, upoštevanja galerije, zimskega vrta, shrambe, mansarde, kurilnice, oken, talnega gretja … . Izvedenec je svoje mnenje nato dopolnil (5. 5. 2012). Tudi na to dopolnitev je dolžnik obrazloženo ugovarjal in k pripombam predložil fotografije primerljivih objektov in terena, predlagal pa je tudi, da sodišče določi drugega cenilca. Izvedenec je na te pripombe odgovoril z vlogo z dne 3. 9. 2012. Dolžnik je tudi na to dopolnitev podal pisne in obrazložene pripombe in predložil cenitveno poročilo (sicer starejšega datuma).

Pritožbeno sodišče se ni spuščalo v utemeljenost teh pripomb, saj je to stvar sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje bi moralo v sklepu dolžniku odgovoriti na njegove argumentirane pripombe tako, da bi dolžnik vedel, zakaj je sodišče v celoti sledilo izvedencu in zakaj ni sprejelo njegovega predloga o postavitvi drugega izvedenca. Zgolj pavšalne navedbe v sklepu pa ne zadostijo kriterijem obrazloženosti, pa čeprav sklepa ni potrebno obrazložiti enako natančno kot sodbe. Vendar pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom v izvršilnem postopku odločilo o vrednosti nepremičnine, ki se bo prodajala na javni dražbi, zato je določitev vrednosti za dolžnika pomembna odločitev. Najmanj kar je bilo sodišče prve stopnje dolžno storiti je, da bi dolžniku odgovorilo na njegove pripombe. Zato sklep ni obrazložen tako, da bi lahko stranka vedela, zakaj sodišče ni sledilo njenim pripombam in da bi ga lahko pritožbeno sodišče preizkusilo. Ker sklep nima nobenih razlogov o dejstvih, ki jih je pritožnik izpostavil kot sporna je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz štirinajste točke drugega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sklep je bilo potrebno zato razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.