Jedro

Pri presoji pravnih učinkov ustavitve izvršilnega postopka je treba upoštevati, da ustavitev postopka v primeru, ko o pravnih sredstvih dolžnika še ni bilo odločeno in torej postopek odločanja o teh pravnih sredstvih še ni končan, pomeni zgolj prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe. Za nadaljnjo izvršbo namreč zaradi umika predloga za izvršbo ni več podlage. Ustavitve izvršilnega postopka zato ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Ta se konča šele takrat, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, za kar se v pritožbi zavzema dolžnik. Izdaja sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zato ne pomeni ovire za odločanje o ugovoru dolžnika, izvršilni postopek pa se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih. To pa pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju ne glede na izdani sklep o ustavitvi postopka odločiti tudi o dolžnikovem ugovoru. Če je bila pred ustavitvijo postopka izvršba že (delno) opravljena, bi bila z odrekom pravnega interesa za ugovor dolžniku odvzeta možnost za nasprotno izvršbo, saj bi bilo treba ugovor zavreči, sklep o izvršbi pa bi posledično ostal v veljavi in postal pravnomočen. Prav tako dolžniku ni mogoče odreči pravnega interesa za meritorno odločitev o ugovoru, če so mu bili s sklepom o izvršbi v plačilo naloženi stroški upnika. Z nastopom pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ta namreč v stroškovnem delu predstavlja izvršilni naslov zoper dolžnika, na podlagi katerega bi upnik lahko predlagal novo izvršbo. Nenazadnje pa bi bil dolžnik, če bi se njegov ugovor, vložen še pred umikom predloga za izvršbo, izkazal za utemeljen, (lahko) upravičen tudi do povrnitve ugovornih stroškov. Ker torej odločitev o ustavitvi postopka ne preprečuje (meritornega) odločanja o dolžnikovem ugovoru, pravni učinki sklepa o ustavitvi postopka (tj. prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe) pa so dolžniku v korist in zase ugodnejše rešitve zadeve z obravnavano pritožbo ne more doseči, dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek.

2. Zoper citirani sklep je pravočasno pritožbo po pooblaščencu vložil dolžnik. Navedel je, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna, saj je sodišče prezrlo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, o katerem še ni bilo odločeno. To pa pomeni, da so izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe, ne pa tudi za ustavitev izvršilnega postopka. Zatrjeval je, da je njegov pravni interes, da sodišče odloči o ugovoru, podan zato, ker v obravnavanem primeru ne gre za postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, prav tako pa so mu bila na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi pri organizacijah za plačilni promet zarubljena določena denarna sredstva, ki so bila tudi prenesena na upničin račun, zarubljena pa mu je bila tudi plača. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se ustavi izvršba, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upnica je v odgovoru na pritožbo navedla, da dolžnik nima več pravnega interesa za odločanje o ugovoru, saj je upnica v predmetni zadevi umaknila predlog za izvršbo in predlagala ustavitev izvršilnega postopka ter dolžnika o tem tudi nemudoma obvestila, prav tako je dolžniku sporočila, da mu je vrnila zarubljena denarna sredstva. Menila je, da je bil ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi nepotreben. Predlagala je zavrnitev pritožbe, vključno z dolžnikovim stroškovnim zahtevkom. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izvršbo dovolilo na podlagi izvršilnega naslova – sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti II Kp 31094/2011 z dne 27. 3. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 31094/2011 z dne 25. 8. 2016. Dolžnik je 13. 10. 2021 vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je trdil, da citirana sodba ni primeren izvršilni naslov za izterjavo denarne terjatve, glede katere je bila dovoljena izvršba. Ker je upnica 14. 10. 2021 podala umik predloga za izvršbo, pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo. O ugovoru še ni odločilo.

6. ZIZ v prvem in tretjem odstavku 43. členu izrecno določa, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo in da v takšnem primeru sodišče postopek ustavi. Odločitev sodišča o ustavitvi postopka je tako skladna citiranimi določbami. Pri presoji pravnih učinkov ustavitve izvršilnega postopka pa je treba upoštevati, da ustavitev postopka v primeru, ko o pravnih sredstvih dolžnika še ni bilo odločeno in torej postopek odločanja o teh pravnih sredstvih še ni končan, pomeni zgolj prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe. Za nadaljnjo izvršbo namreč zaradi umika predloga za izvršbo ni več podlage. Ustavitve izvršilnega postopka zato ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Ta se konča šele takrat, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj.1 V primerih, ko o pravnih sredstvih stranke, torej tudi o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, umik izvršilnega predloga in posledično izdani sklep o ustavitvi postopka ne pomenita konca izvršilnega postopka v celoti, temveč le konec oprave izvršbe. Sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, za kar se v pritožbi zavzema dolžnik. Izdaja sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zato ne pomeni ovire za odločanje o ugovoru dolžnika,2 izvršilni postopek pa se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih.3 To pa pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju ne glede na izdani sklep o ustavitvi postopka odločiti tudi o dolžnikovem ugovoru.

7. Pritožbeno sodišče k temu še dodaja, da je neutemeljeno stališče upnice, da imata že zgolj umik predloga za izvršbo in posledična ustavitev izvršilnega postopka za posledico prenehanje dolžnikovega pravnega interesa za odločitev o ugovoru. Če je bila pred ustavitvijo postopka izvršba že (delno) opravljena,4 bi bila namreč z odrekom pravnega interesa za ugovor dolžniku odvzeta možnost za nasprotno izvršbo, saj bi bilo treba ugovor zavreči, sklep o izvršbi pa bi posledično ostal v veljavi in postal pravnomočen.5 Prav tako dolžniku ni mogoče odreči pravnega interesa za meritorno odločitev o ugovoru, če so mu bili s sklepom o izvršbi v plačilo naloženi stroški upnika.6 Z nastopom pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ta namreč v stroškovnem delu predstavlja izvršilni naslov zoper dolžnika, na podlagi katerega bi upnik lahko predlagal novo izvršbo. Nenazadnje pa bi bil dolžnik, če bi se njegov ugovor, vložen še pred umikom predloga za izvršbo, izkazal za utemeljen, (lahko) upravičen tudi do povrnitve ugovornih stroškov.7

8. Ker torej odločitev o ustavitvi postopka ne preprečuje (meritornega) odločanja o dolžnikovem ugovoru, pravni učinki sklepa o ustavitvi postopka (tj. prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe) pa so dolžniku v korist in zase ugodnejše rešitve zadeve z obravnavano pritožbo ne more doseči, dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

9. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj ne gre za stroške, ki bi mu jih upnica neutemeljeno povzročila (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Nenazadnje tudi iz določb osmega in devetega odstavka 38. člena ZIZ, ki urejajo odločanje o izvršilnih stroških po ustavitvi postopka, izrecno izhaja, da lahko stranke opravljajo določena procesna dejanja, sodišče pa vsebinsko odloča tudi po ustavitvi izvršilnega postopka. 2 VSL sklep II Ip 643/2017 z dne 6. 4. 2017. 3 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-1273/07-11 z dne 22. 5. 2008, 10. točka obrazložitve. 4 Kot izhaja iz obvestila Delavske hranilnice d. d. z dne 19. 10. 2021, je bil v obravnavani zadevi 18. 10. 2021 z računa dolžnika na račun upnice (poleg zneskov 31,83 EUR in 27,60 EUR, ki naj bi jih upnica dolžniku že vrnila) nakazan še znesek 22,10 EUR. 5 VSM Sklep I Ip 451/2019-1 z dne 7. 8. 2019. 6 V obravnavani zadevi je bilo dolžniku pod točko II izreka sklepa o izvršbi naloženo, da mora upniku povrniti izvršilne stroške v znesku 61,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje. 7 VSC Sklep I Ip 379/2016 z dne 14. 10. 2016, VSM Sklep I Ip 458/2020 z dne 7. 9. 2020.