Jedro

Ker je zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja nedovoljeni pritožbeni razlog, so pritožbene navedbe v tem pritožbenem postopku neupoštevne in se pritožbeno sodišče o njih ne opredeljuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju 0002 I 1468/2005 z dne 6. 10. 2005 vzdržalo deloma v veljavi v prvem odstavku izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v osmih dneh plačati znesek glavnice v višini 709,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2005 dalje do plačila.

2. Zoper sklep se je v roku pritožila tožena stranka iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ki smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi razveljavi v celoti in tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrne. Navaja, da je tožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajala, da s tožečo stranko ni nikoli bila v dolžniško-upniškem razmerju. Iz tega razloga tudi ni mogla predložiti nobenih dokazov v svojo korist. Ne strinja se tudi z odločitvijo sodišča glede stroškov opominov. Teh opominov tožena stranka ni prejela in ji jih zato tožeča stranka ne bi smela zaračunati. Poleg tega so stroški opominov zaračunani previsoko.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ta postopek je spor majhne vrednosti in po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se sodba v sporu majhne vrednosti sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi drugih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, na kar vse je bila tožena stranka pravilno poučena že v vabilu stranki na poravnalni narok in narok za glavno obravnavo v sporu majhne vrednosti za dne 21. 2. 2012 ob 11. uri. V uvodu pritožbe tožena stranka sicer navede, da se pritožuje iz prej citiranih dovoljenih pritožbenih razlogov, dejansko pa se pritožuje tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ko zatrjuje neobstoj dolžniško-upniškega razmerja med pravdnima strankama in da ni prejela opominov od tožeče stranke. Ker je zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja nedovoljeni pritožbeni razlog, so te pritožbene navedbe v tem pritožbenem postopku neupoštevne in se pritožbeno sodišče o njih ne opredeljuje.

5. Glede višine stroškov opominov, kar je dovoljeni pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, pa je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno pojasnilo v razlogih izpodbijane sodbe (glej tretji odstavek na 5 strani) in se pritožbeno sodišče v odgovor pritožbi in v izogib ponavljanju na te razloge sklicuje.

6. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).