Jedro

Položaja, če je dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki predstavlja oviro za odpust obveznosti, po uvedbi postopka odpusta obveznosti v času do poteka preizkusnega obdobja, ZFPPIPP ne ureja. Položaj je podoben položaju, ko dolžnik po uvedbi postopka obveznosti krši svoje obveznosti iz 384., 386 in 401. člena ZFPPIPP. Zato je treba v primeru, ko ta ovira nastane po začetku postopka odpusta obveznosti v času do poteka preizkusnega obdobja, zanjo smiselno uporabiti določilo 2. točke 404. člena ZFPPIPP, ki določa, da je ugovor upnika ali upravitelja pravočasen, če je vložen do poteka preizkusnega obdobja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo (proc. dejanje št.110).

2. Zoper sklep je dolžnik vložil pravočasno pritožbo (proc.dej. 112) iz razloga zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je utemeljen ugovor proti odpustu obveznosti upnika A. A. Upnik je ugovor podal, ker je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena KZ-1, kot izhaja iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 33823/2010 z dne 17.2.2015 v povezavi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 33823/2010 z dne 9. 4. 2014, ki še ni izbrisano. Zavzelo je stališče, da predpostavka veljavnosti ovire za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ni v tem, da bi pravnomočnost sodbe za kaznivo dejanje nujno obstajala že pred uvedbo postopka za odpust obveznosti, ampak je namen zakonske odločbe v tem, da odpust obveznosti ni dovoljen, če predmetna ovira nastopi vsaj do poteka preizkusnega obdobja. Ker je sodba, s katero je bil dolžnik obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo, postala pravnomočna po poteku šestih mesecev od objave oklica o začetku postopka za odpust obveznosti (postopek je bil začet 31. 5. 2012), bi rok za vložitev ugovora iztekel šest mesecev od pravnomočnosti kazenske sodbe in je ugovor upnika, ki ga je ta vložil 31. 3. 2015, pravočasen. Ker je bil dolžnik tekom stečajnega postopka pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki predstavlja oviro za odpust obveznosti po 1. točki 399. člena ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

5. Dolžnik s pritožbo ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o kazenski obsodbi. Navaja le, da je zoper pravnomočno kazensko sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri še ni bilo odločeno. Prvostopnemu sodišču očita, da je zmotno uporabilo materialno pravo. Prvi odstavek 404. člena ZFPPIPP določa, da je treba ugovor proti odpustu obveznosti vložiti, če se z njim uveljavlja razlog iz 1. točke prvega ali drugega odstavka 403. člena ZFPPIPP, v šestih mesecih po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti. Ker je bil oklic o začetku postopka odpusta obveznosti objavljen 4. 6. 2012, upnik pa je ugovor vložil 31. 3. 2015, je ugovor prepozen in bi ga moralo sodišče zavreči. 6. Odpust obveznosti ni dovoljen, če obstaja katera od ovir, naštetih v 399. členu ZFPPIPP ali če dolžnik po uvedbi postopka odpusta obveznosti krši svoje obveznosti iz 384., 386. ali 401. člena ZFPPIPP. Pri odločanju o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče na podlagi podatkov iz kazenske evidence in evidence o odpustih obveznosti preveri ali je podana katera od ovir iz 1. in 3. točke 399. člena ZFPPIPP in v tem primeru predlog za odpust obveznosti zavrne. Obstoj ovir za odpust obveznosti iz 2. in 4. točke 399. člena ZFPPIPP pa preveri upravitelj. Če upravitelj ugotovi obstoj katere od naštetih ovir, mora vložiti ugovor proti odpustu obveznosti (tretji odstavek 402. člena ZFPPIPP). Vsak upnik ali upravitelj lahko vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti, če obstaja katera od ovir iz 399. člena ZFPPIPP ali če dolžnik krši svoje obveznosti iz 384., 386. ali 401. člena ZFPPIPP (prvi odstavek 403. člena ZFPPIPP). Ugovor proti odpustu obveznosti je treba vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti, če se z njim uveljavlja obstoj ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP, če pa dolžnik krši svoje obveznosti iz 384., 386. ali 401 člena ZFPPIPP, pa do poteka preizkusnega obdobja (404. člen ZFPPIPP).

7. Če je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki predstavlja oviro za odpust obveznosti po 1. točki 399. člena ZFPPIPP pred uvedbo postopka odpusta obveznosti, predlog za odpust obveznosti sodišče zavrne po uradni dolžnosti. Za ovire, naštete v 2. do 4. točki 399. člena, pa že glede na njihovo vsebino velja, da morajo le te obstajati že pred uvedbo postopka za odpust obveznosti, saj je dejanski stan teh ovir vezan na trenutek uvedbe postopka osebnega stečaja (2. in 4. točka 399. člena ZFPPIPP) oziroma na pravnomočnost prejšnjega sklepa o odpustu obveznosti (3. točka 399. člena ZFPPIPP).

8. Položaja, če je dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki predstavlja oviro za odpust obveznosti po 1. točki 399. člena ZFPPIPP po uvedbi postopka odpusta obveznosti v času do poteka preizkusnega obdobja, pa ZFPPIPP ne ureja. To pa ne pomeni, da nastanka navedene ovire v času preizkusnega obdobja ni mogoče uveljavljati. Ker zakon tega položaja ni uredil, glede tega obstaja pravna praznina, ki jo je treba zapolniti z ustrezno razlago ob upoštevanju namena postopka odpusta obveznosti. Upoštevati je treba, da odpust obveznosti ni dovoljen, če ob odločanju o odpustu obveznosti niso izpolnjeni pogoji za odpust. O odpustu obveznosti pa sodišče odloči s sklepom o odpustu obveznosti po poteku preizkusnega obdobja (prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP).

9. Položaj, ko ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP nastane po uvedbi postopka odpusta obveznosti, je podoben položaju, ko dolžnik po uvedbi postopka obveznosti krši svoje obveznosti iz 384., 386 in 401. člena ZFPPIPP. Zato je treba v primeru, ko ta ovira nastane po začetku postopka odpusta obveznosti v času do poteka preizkusnega obdobja, zanjo smiselno uporabiti določilo 2. točke 404. člena ZFPPIPP, ki določa, da je ugovor upnika ali upravitelja pravočasen, če je vložen do poteka preizkusnega obdobja.

10. Dejstvo, da je dolžnik zoper pravnomočno kazensko obsodilno sodbo vložil izredno pravno sredstvo, na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva, saj je s pravnomočnosjo sodbe podana negativna zakonska predpostavka za odpust obveznosti. V primeru, da bo dolžnik z izrednim pravnim sredstvom uspel, pa bo ob izpolnjevanju drugih pogojev lahko ponovno predlagal odpust obveznosti.

11. Odločitev prvostopnega sodišča je glede na povedano materialno pravno pravilna. Sodišče je svojo odločitev oprlo na povsem jasen razlog, ki onemogoča odpust obveznosti ter pravilno odločilo, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).

12. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep prvostopnega sodišča potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).