Jedro

Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki, iz česar nadalje izhaja, da po ZPP kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče uveljavljati napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče oz. v tem primeru vročevalec.

Izrek

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 9674/2018 z dne 13. 2. 2018 in odločilo, da se spor nadaljuje z redno tožbo; dovolilo objektivno spremembo tožbe; ugotovilo obstoj terjatve toženke do tožnice na dan 5. 6. 2019 v znesku 4.500,00 EUR; ugotovilo obstoj terjatve tožnice do toženke na dan 5. 6. 2019 v znesku 18.210,00 EUR; ugotovilo prenehanje terjatve tožnice do toženke v znesku 4.500,00 EUR; odločilo, da je toženka dolžna tožnici plačati 13.710,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, ki sestavljajo to glavnico; toženki naložilo povrnitev stroškov obeh predhodnih izvršilnih postopkov1 in nadaljnjih pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je v ponovnem odločanju pritožbo toženke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Toženki je tudi naložilo, da mora tožnici povrniti njene stroške pritožbenega in (predhodnega) revizijskega postopka.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, ki ga je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 156/2021-7 z dne 16. 11. 2021 kot prepoznega zavrglo. Vrhovno sodišče je namreč ugotovilo, da je iz fotokopirane vročilnice razvidno, da je bila sodba pritožbenega sodišča pooblaščencu toženke vročena 7. 9. 2021; zato se je rok za vložitev predloga iztekel 7. 10. 2021 in je bil torej predlog, ki je bil priporočeno oddan na pošto 8. 10. 2021, prepozen.

4. V zvezi s tem sklepom toženka vlaga predlog za vrnitev v prejšnje stanje, skupaj s predlogom za dopustitev revizije. V predlogu navaja, da je predlog prejela v poštni predalčnik šele 14. 9. 2021 in da 7. 9. 2021 ni bila opravljena vročitev sodbe pritožbenega sodišča oziroma vsaj ni bila pravilno opravljena. V nadaljevanju utemeljuje, da zadevne pošiljke v vmesnem času ni bilo v predalčniku, da gre za napako pošte pri vročanju in da je bila zadevna pošiljka pooblaščencu toženke zagotovo vročena šele 14. 9. 2021, zaradi česar je predlog, ki ga je vložila 8. 10. 2021, pravočasen.

5. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)).

6. Toženka ne more uspeti s sklicevanjem na odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-83/11, Up-938/10 z dne 8. 11. 2012 in U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09 z dne 14. 6. 2011, saj se nobena od njiju ne nanaša na primerljiv primer, tako da kaj več kot splošen napotek po ustavnoskladni razlagi iz njiju ne izhaja. Še več, iz zadnje izhaja, da niti pravica do sodnega varstva po prvem odstavku 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) niti pravica do pravnega sredstva po 25. členu URS ne zagotavljata pravice do pravnega sredstva zoper odločitve Vrhovnega sodišča.2 Zato dejstvo, da sanacija nastale situacije skozi nadaljnje pravno sredstvo ni mogoča, ne posega v navedeni ustavni pravici toženke. Kako bi to posegalo v njeno pravico iz 22. člena URS, ki zagotavlja enako varstvo pravic v postopkih pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, pa toženka ni pojasnila.

7. Razlog, ki ga uveljavlja toženka, ne more biti razlog, zaradi katerega bi bila dopustna vrnitev v prejšnje stanje, saj toženka v bistvu uveljavlja, da njen predlog ni bil prepozen in da je torej sklep o zavrženju njenega predloga napačen. Bistvo predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa je ravno v tem, da je stranka rok za opravo določenega procesnega dejanja dejansko zamudila, vendar pa se je to zgodilo iz upravičenega vzroka. Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je tako opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki, iz česar nadalje izhaja, da po ZPP kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče uveljavljati napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče oz. v tem primeru vročevalec. Zgolj neobstoj pravnega sredstva zoper sklep Vrhovnega sodišča pa glede na vse obrazloženo tudi še ne utemeljuje ugoditve predlogu toženke izven okvira, ki ga za to pravno sredstvo določajo določbe ZPP.

8. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot nedovoljen zavrglo (prvi odstavek 120. člena ZPP).

9. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Sodišče prve stopnje je združilo dva postopka, ki sta se začela po dveh različnih predlogih za izvršbo na podlagi verodostojne listine in sta se po ugovorih dolžnikov nadaljevala kot postopek o ugovoru zoper plačilni nalog. 2 Prim. odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09 z dne 14. 6. 2011 (19. točko obrazložitve).